Kolobarjenje na (manjšem) zelenjavnem vrtu

Gnojenje in izboljševanje prsti, Koristno za vaš vrt, Metode vrtnarjenja, Načrtovanje zelenjavnega vrta
5 (100%) 1 vote[s]

kolobarjenje s praho kolobar triletno kolobarjenje štiriletno praha crop rotationKaj je kolobarjenje?

Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Prednost je v preprečevanju razmnoževanja različnih talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave.

Če isto rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, se radi razmnožijo škodljivci in bolezni. Kolobarjenje prav tako ohranja rodovitnost in življenje v prsti. S pravilnim vrstnim redom sajenja pa lahko prst celo obogatimo. Rastline iz zemlje črpajo različna hranila in prav tako nekatera zemlji dodajajo.

Triletno kolobarjenje

Rastline, kot so paradižniki, brokoli, zelje, koruza, jajčevci, pesa, solata in ostale listnate zelenjave, prst zelo izčrpajo. Manj hranil iz prsti pa potrebujejo zelenjadnice kot so: česen, čebula, paprika, krompir, redkvica, repa, sladki krompir itd. Medtem ko rastline kot so fižol, grah in tiste, ki se uporabljajo za zeleno gnojenje, prst nahranijo.

Zamenjava oz. kolobar teh treh skupin na gredah je optimalna za vaš vrt in življenje v prsti.
Najpreprostejši kolobar je, da prvo leto na gredo posadimo rastline, ki potrebujejo veliko hranil. Drugo leto na to gredo posadimo tiste, ki niso toliko požrešne, tretje leto pa prst na gredi nahranimo. Potem pa vse skupaj ponovimo. Seveda moramo za to imeti dovolj velik zelenjavni vrt.

Če imate več kot tri grede in pridelujete več različnih vrtnin, lahko namenite več gred različnim skupinam rastlin. Poleg kolobarja je prav, da upoštevate tudi dobre sosede. Pri tem vam bo v veliko pomoč naša spletna aplikacija za načrtovanje vrta Posadi.si Planer vrta.

Iz prispevka Idealni cikel – Malce bolj zapleten kolobar

V prispevku Idealni cikel na portalu Naša super hrana so zapisali takole, citiramo:

[…] “Začetek življenja na ekološkem vrtu,” pravi Miša Pušenjak, “so vsekakor metuljnice. Mednje uvrščamo vse stročnice, zahtevajo pa vsaj triletno kolobarjenje. Na splošno velja mnenje, da lahko fižol več let sadimo na isto mesto, vendar to ne drži. Stročnice lepo zrahljajo zemljo, jo obogatijo s humusom in z dušikom. Zato za njimi sadimo rastline, ki potrebujejo rahlo zemljo in so zahtevnejše glede hranil.

kolobarjenje kolobar fižol zelenjavni vrt kako kolobarimo kaj je načrt
[klik do štiriletnega kolobarja]
 “Najpogosteje se po metuljnicah priporoča sajenje križnic. Te sodijo med najbolj zahtevne vrtnine za ekološko pridelovanje nasploh, zato jim moramo nujno zagotoviti dovolj hranil in predvsem ustrezno kolobarjenje, in sicer najbolje petletno. V družino križnic uvrščamo vse kapusnice in tudi nekatere korenovke, kot so repa, podzemna koleraba in redkev ter redkvica, nenazadnje tudi rukola in hren. Naslednja botanična družina je manj zapletena. To so razhudniki, ki jih lahko mirno pridelujemo tudi v ozkem dveletnem kolobarjenju. V to družino uvrščamo paradižnik, papriko in jajčevec, nikoli pa ne smemo pozabiti, da je sorodnik teh vrtnin tudi krompir. Naslednja družina na vrtu so kobulnice, recimo korenček, peteršilj, zelena, koriander, koper, janež, komarček in kumina. Cvetenje te družine je na vrtu zelo blagodejno, zato velja vsak korenček, ki mimogrede zacveti kje na gredici, pustiti pri miru in ga nikar ne puliti. Kakorkoli že, kobulnice zahtevajo vsaj triletno kolobarjenje. Leto več potrebuje za naše zdravje izjemno blagodejna družina lobodovk ali špinačnic. Naslednja družina so košarice (vanjo uvrščamo solato, endivijo, radič in regrat), pri katerih je zaželeno triletno kolobarjenje, da se ne pojavljajo nepotrebna gnitja. Nikakor ne smemo pozabiti bučnic, kamor uvrščamo buče in bučke, kumarice, lubenice, melone: tu bo po navadi zadoščal triletni premor. Pregled osnovnih botaničnih družin na vrtu bomo zaključili s čebulnicami, kamor uvrščamo čebulo, šalotko, česen, por in tudi zelišča, kot sta drobnjak in kitajski drobnjak. Ta družina zahteva vsaj triletno kolobarjenje. […]

Idealni cikel, Naša super hrana

plan načrt za kolobar permakultura biodinamika zastirkaPrimer kolobarjenja na manjšem zelenjavnem vrtu

Kolobarjenje na manjšem zelenjavnem vrtu je lahko težavno. Recimo, da imate eno ali dve zelenjavni gredi. V tem primeru jih preprosto poskušate razdeliti na tretjine (ali celo polovice) in tako kolobarite na teh določenih točkah. Paradižniku lahko sledi fižol že naslednje leto. V eni sezoni lahko npr. brokoliju, ki ste ga posadili spomladi, sledi grah, ki ga sejemo jeseni (v toplejših krajih, npr. Primorska) ali fižol, ki ga bomo sejali naslednjo pomlad. Prav tako lahko prostor, kjer so rasle požrešne vrtnine, zasejemo z zelenim gnojenjem.

Seveda na pozabite ob koncu sezone vrtne prsti nahraniti z dobro uležanim staranim kompostom. Najbolje že takoj zatem, ko ste pobrali vse pridelke in se zemlja odpravlja k počitku. Na pomlad pa lahko dodamo novo plast komposta, ki nam služi kot zastirka.

 

Preberite tudi: Kompostni čaj – enostaven recept

In še en nasvet!

Tudi če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!

Če pa nimate Android telefona ali ste bolj navajeni na računalnik, se lahko brezplačno registrirate na našo spletno aplikacijo Posadi.si. Poleg setvenega koledarja in nasvetov lahko s spletno aplikacijo tudi načrtujete vaš vrt.

To pa še ni vse! V našo aplikacijo prihaja tudi prva platforma za izmenjavo semen. Če želite biti o izidu te nove funkcije obveščeni prvi in jo premierno preizkusiti, se prijavite tukaj: KLIK