Se je tudi vam že zgodilo, da ste pri vsej svoji vrtičkarski vnemi nakupili ali spravili preveč semen? Potem pa ste jih pozabili nekje spravljene? Nikakor jih ne zavrzite, življenjska doba nekaterih semen vas lahko preseneti! Pa tudi, če so že ‘čez rok’, naredite preizkus kaljivosti. Verjetno boste presenečeni nad tem, koliko življenja nosijo semena s seboj.
Kako dolgo je uporabno seme?
Koliko časa so semena uporabna, je seveda odvisno od same rastline in pogojev, v katerih se je seme hranilo. Čeprav nekatera semena ohranijo kaljivost zelo dolgo, nekako velja, da naj bi na našem zelenjavnem vrtu sejali semena, ki niso starejša od dveh let.
Ker nam pa vrtičkarjem srce ne da, da bi zavrgli ta vir življenja, semena preglejmo. Poglejmo, na primer, če so semena še vedno takšne oblike kot morajo biti (brez vdolbinic, niso nagubana ipd. – seveda odvisno od semena). Ali so še vedno trdna in polna, izgledajo zdrava?
Za začetek si lahko pomagate s spodnjo tabelico in preverite, koliko let zdrži določeno seme:
Predvidena minimalna življenjska doba semena različnih zelenjadnic
Velja za semena, ki so bila hranjena v optimalnih razmerah – na hladnem, ob primerni vlažnosti in v temi.
Zelenjadnica |
Minimalna življenska doba semena v letih |
| Brokoli | 3 |
| Brstični ohrovt | 4 |
| Buče | 4 |
| Čebula | 1 |
| Cikorija | 4 |
| Črni koren | 1 |
| Cvetača | 4 |
| Endivija | 5 |
| Fižol | 3 |
| Gomoljna zelena | 3 |
| Gorčica | 4 |
| Grah | 3 |
| Jajčevec | 4 |
| Kitajsko zelje | 3 |
| Koleraba | 3 |
| Korenček | 3 |
| Koromač | 4 |
| Kumarice | 5 |
| Listnati ohrovt | 5 |
| Lubenica | 4 |
| Muškatna buča | 5 |
| Novozelandska špinača | 3 |
| Ohrovt | 4 |
| Okra | 2 |
| Paprika | 2 |
| Paradižnik | 4 |
| Pastinak | 1 |
| Peteršilj | 1 |
| Por | 2 |
| Rdeča pesa | 4 |
| Redkvica | 5 |
| Repa | 4 |
| Sladka koruza | 2 |
| Solata | 6 |
| Špargelj | 3 |
| Špinača | 3 |
| Zelena | 3 |
| Zelje | 4 |
Vir: Ottawa Horticultural Society
Kaljivost semena pa lahko preizkusimo tudi s testom kaljivosti. Preizkušanje kaljivosti je čisto enostaven postopek, ki ga lahko opravimo kar doma.
Kalilni test – ali so semena še živa?
Potrebovali boste:
- postano vodo ali deževnico
- čisto bombažno gazo ali bombažno vato ali papir, ki se uporablja za čajne (kavne) filtre
- semena (10 ali 20 semen iste sorte, da boste lažje izračunali kaljivost v procentih)
- krožnik, pladenj ali drugo primerno podlago
- prozorno plastično folijo, vrečko ali steklo, s katerim bomo ustvarili mini toplo gredo
- pršilko
- temno blago ali papir
Čisto enostavno in po zdravi pameti: Namočite gazo ali papir (s pršilko), jo postavite na podlago, ki ste si jo izbrali in nanjo lepo razporedite semena. Čez vse skupaj ovijte prozorno plastično folijo (ali položite steklo), da bodo razmere za kaljenje čim bolj ugodne. Nato vse skupaj še prekrijte s temnim blagom ali papirjem, da bo seme v temi. V primeru, da preverjate kaljivost semen dišavnic, cvetlic, korenčka in peteršilja, tega ne storite, saj kalijo na svetlobi. Vse skupaj postavite v topel prostor, semena bi po nekaj dneh morala začeti kaliti (po koliko dneh, je odvisno od rastline). Preverjajte tudi, če je gaza ali papir dovolj namočen in po potrebi dodajte vodo.
Če vzklije vsaj 50% semen, potem so semena še vedno živa in jih lahko posejete. Če je kaljivost semen pod 50%, se vam takih semen ne splača sejati oz. se nanje ne morete zanesti. Pa še to – v kolikor semena po dveh tednih še vedno niso vzklila, jih raje ne sejte. Če kaljenje spremljajo sluz, črnoba, sivkasta prevleka, je seme okuženo z glivicami in neuporabno.
Če ste semena uporabili za sadike, uporabite le tiste sadike, ki so vzklile kmalu. Zamudnic ne uporabljajte, saj je seme verjetno že prešibko, da bi rastlino podpiralo do njene samostojnosti. Take rastline bodo tudi pozneje imele težave – bodo šibkejše, manj odporne in manj plodne.
Kako shranjevati semena?
Semena shranjujemo v temnem, suhem in hladnem prostoru, s čim manj nihanja temperature. Za to so na primer primerne suhe kleti. Shranjujemo lahko v pločevinastih škatlah (npr. škatle za piškote) ali v steklenih posodah s pokrovom (npr. kozarec za med ali marmelado). Posode naj bodo zaprte. Prostor naj bo čist, da se semena ne okužijo s kakšnimi klicami ali plesnijo. Semena posameznih vrtnin ločimo v papirnatih vrečkah, na katerih označimo datum shranjevanja in sorto, če smo semena sami pridelali, sicer pa zraven shranimo tudi originalno embalažo.
Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli, da koledar Marije Thun ni zgolj za sajenje, ampak je dobro, če se ga držimo tudi pri pobiranju semen. Semena za paradižnik je tako najbolje pobirati na dan, ki je namenjen za “plod”, semena za solato nabiramo, ko je dan za “list” itn. Navodila za posamezne rastline ter pristope strokovnjakov biološko-dinamične metode, najdete tudi v brošurah Pridelujmo svoja semena 1 in Pridelujmo svoja semena 2. Obe brošuri sta polni koristnih nasvetov in primerni tako za začetnike kot tudi za strokovnjake.
Še en nasvet!
Tudi, če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!
Če pa nimate Android telefona, ali ste bolj navajeni na računalnik, se lahko brezplačno registrirate na našo spletno aplikacijo Posadi.si., Poleg setvenega koledarja in nasvetov, lahko s spletno aplikacijo tudi načrtujete vaš vrt.
To pa še ni vse! V našo aplikacijo prihaja tudi prva platforma za izmenjavo semen. Če želite biti o izidu te nove funkcije obveščeni prvi in jo premierno preizkusiti se prijavite tukaj: KLIK
Preberite še: Zakaj bi nas biodiverziteta morala skrbeti?