Zelenjava od A do Ž: paradižnik

Posted on Posted in Vrtičkarski nasveti, Zelenjava od A do Ž

Lycopersicon esculentum

Gojenje paradižnika

Gojimo ga iz sadik. Na prosto ga presadimo, ko so dnevne temperature nad 18°C, nočne pa nad 10°C. Prevelike sadike se slabše primejo in pozneje obrodijo. Ob oporo vežemo visoki paradižnik, grmičastega pa ne. Visok paradižnik vzgajamo na samo enem steblu, odstranjujemo nova stebla, ki se pojavljajo ob listih, in v vlažnih poletjih odstranimo tudi nekaj listov. Oporo postavimo pred tem, ko posadimo sadike, da ne poškodujemo korenin.

Razmaki med paradižniki

Grmičast paradižnik: med vrstami vsaj 50 cm, med rastlinami v vrsti vsaj 50 cm. Visoki paradižnik: med vrstami vsaj 70 cm, med rastlinami v vrsti vsaj 70 cm. Za cepljene sadike 20 cm več. Vzgoja na dve stebli: med vrstami vsaj 90 cm, med rastlinami v vrsti vsaj 150 cm.

Lega

Sončna.

Količina

Štiri rastline na osebo.

Datum sajenja

Za sadike sredina februarja—sredina marca. Kali 8-14 dni. Presadimo, ko se klični listi postavijo vodoravno.

Gnojenje paradižnika

Potrebuje veliko hranil. Gnojimo s preperelim hlevskim gnojem ali domačim kompostom, dognojujemo z gabezovo brozgo ali zastirko. Med mineralnimi gnojili izberemo tista z več kalija. Ko so plodovi še majhni, je priporočljivo listno gnojenje s kalcijem, predvsem v vročih in suhih poletjih. Pazimo, da imajo tla dovolj bora.

Zalivanje paradižnika

Potrebuje veliko vode. Zalivamo vsaj vsake tri dni do globine 30 cm. Ne zalivamo po listih.

Dobri sosedje paradižnika

Bučke, čebula, česen, drobnjak, por, črna redkev, redkvica, zelena, bob, nizki fižol, peteršilj, radič, špargelj, sladka koruza. Med vrste paradižnika lahko posadimo solato, motovilec ali špinačo.

Slabi sosedje paradižnika

grah, krompir, zelje, sladki komarček

Bolezni in škodljivci

Krompirjeva plesen. Pojavi se, ko so rastline dalj časa vlažne, pri temperaturah med 20 in 30°C. Paradižnika ne sadimo blizu krompirja, sadike naj ne bodo prevelike (še brez cvetov), v bližino posadimo čebulo, česen ali baziliko, škropimo z mešanico mleka in vode (1:1), redčimo liste (do pet na teden), odstranjujemo zalistnike in spodnje liste, ne tikamo mokrih rastlin, ne zalivamo po listih, poskrbimo za dovolj veliko medvrstno razdaljo, vrste pa usmerimo v smeri vetra, da bodo mokre rastline hitro suhe.

Spravilo paradižnika

Trgamo zrele plodove za sprotno uporabo — pazimo, da ne zatrgamo stebla in ne pobiramo, ko so rastline vlažne. Ko rastline začnejo propadati, poberemo vse plodove — v toplem in suhem okolju bodo dozoreli tudi v hiši. Za uporabo čez zimo pripravimo mezgo ali ga zamrznemo.

Prehrana

Uživamo plodove, ki so najpogosteje rdeče barve. Vsebuje številne antioksidante, rudnine in vitamine. Zeleni, nezreli plodovi vsebujejo solanin, ki je strupen. Recepti

Pomembno

Za močnejše korenine ga ob vsakem presajanju posadimo globlje, a tako, da so prvi listi vsaj nekaj cm nad prstjo. Večletna setev na isto mesto je sicer ugodna za paradižnik, a tudi za škodljivce in glivice – temu se raje izognimo.

Posebnosti paradižnika

Je toplotno zahtevna rastlina. Obstajajo grmičaste in visoke vrste. Grmičaste ne rabijo opore, gnojimo jih manj, so zgodnejše, plodovi pa dozorijo vsi hkrati.