Zelenjava od A do Ž: zelje

Posted on Posted in Vrtičkarski nasveti, Zelenjava od A do Ž

Brassica oleracea

Gojenje zelja

Gojimo iz sadik, ki pa ne potrebujejo visokih temperatur – malo časa lahko zdržijo tudi pod 0°C. Sadike so občutljive na plevele. Pikiranje ni potrebno. Poleti zaradi suše uporabljamo sadike s koreninsko grudo.

Razmaki med zeljem

Manjše rastline med vrstami vsaj 30 cm, med rastlinami v vrsti vsaj 30 cm. Za pozno zelje razdalje povečamo za 20 cm, za velike glave pa za 40 cm.

Lega

Sončna do polsenčna.

Količina

Od 5 do 10 rastlin na osebo.

Datum sajenja

Za sadike od februarja naprej. Do kdaj pripravljamo sadike, je odvisno od sorte – za vzgojo sadike potrebujemo od 30 do 40 dni, zelje pa je lahko na vrtu do konca novembra. Najzgodnejše zelje lahko torej presajamo še septembra, za kisanje pa samo do začetka julija. Kali 10 dni.

Gnojenje zelja

Gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Gojimo na prvi poljini. Mineralna gnojila naj imajo več kalija in manj dušika in fosforja. 90- in večdnevne sorte lahko dognojimo z dušikom. Koristi tudi koprivna brozga. Če notranjost glav gnije, lahko primanjkuje bora.

Zalivanje zelja

Predvsem v času tvorjenja glav redno zalivamo – dvakrat na teden do globine 30 cm. Če preveč rastlin hkrati dozori, prekinemo dotok vode tako, da z lopato za prekopavanje odrežemo del koreninskega sistema ali da nežno zavrtimo glave do ene četrtine obrata.

Dobri sosedje zelja

Zelena, ognjič, žametnice, žajbelj, timijan, kumina, meta, koper, kamilica, blitva, bob, drobnjak, por, endivija, kumare, jajčevec, sladka koruza. Ko zelje ne potrebuje veliko prostora, posadimo vmes nizki grah, nizki fižol, špinačo ali solato berivko. Med zelje posadimo zeleno. Dišavnice odganjajo škodljivce.

Slabi sosedje zelja

čebula, paradižnik

Bolezni in škodljivci

Črna žilavka kapusnic, golšavost kapusnic, gosenice metuljev in moljev, ličinke kapusove muhe, kapusova hržica. Proti boleznim koristi dobro odcedna zemlja, zmerno gnojenje, okopavanje in zalivanje z algino brozgo. Štiri leta ne sadimo kapusnic na isto mesto. Proti škodljivcem koristi pokrivanje z agrokopreno, mešani posevki z zeleno, solato ali špinačo, polaganje paradižnikovih ostankov med rastline.

Spravilo zelja

Ker je odporen na mraz, ga kar se da dolgo režemo za sprotno porabo. Hranimo ga v zabojčkih v hladnem in vlažnem prostoru, zdrži tudi več mesecev. Za kisanje je potrebna pravilna izbira sorte, ne smemo uporabljati škropiv in pretiravati z dušikom.

Prehrana

Uporaben je listni del, ki ga uživamo svežega ali v pestrem izboru kuhanih in pečenih jedi. Predvsem v zimski prehrani je pomemben vir vitaminov in drugih koristnih snovi. Recepti

Pomembno

Najzgodnejše sorte dozorijo v 50 dneh, najpoznejše pa v 180 dneh (primerne le za Primorsko). Za kisanje so primerne sorte, ki potrebujejo najmanj 90 dni. Ker ga lahko pridelujemo vse poletje, sadimo le po nekaj sadik hkrati.

Posebnosti zelja

Poznamo rdeče in belo zelje, včasih smo ga ločili še na zgodnje in pozno zelje. Za naše podnebje so primernejše avtohtone vrste napram hibridom. Za kisanje so primerne sorte ljubljansko, kranjsko in varaždinsko zelje.