Rodovitnost zemlje – kakšna tla imamo?

Kakšna je rodovitnost zemlje na našem vrtu, zanima prav vse. Odloča namreč o tem, ali bodo rastline dovolj prehranjene in bo pridelek bogat. Ali vsaj zadovoljiv.

Plodnost oz. rodovitnost tal je odvisna od več faktorjev. Pomembna je tekstura, struktura tal, pa tudi delež organske mase (v Sloveniji imamo na žalost le 2-3% organske mase). Na večjo plodnost vpliva tudi količina žive mase oz. koncentracija mikroorganizmov v zemlji. Tudi ta je v Sloveniji nizka, ker smo jo uničili s sintetičnimi ali mineralnimi gnojili ter z napačno oz. standardno obdelavo tal z oranjem in obračanjem tal. Ti organizmi so ključni v tleh, saj nam prav oni predelujejo gnojila v hranila.

Rodovitnost je odvisna tudi od kapacitete tal za vodo in za zrak. Razmerje mora biti ustrezno, da tla zadržujejo zadosti vode, hkrati pa nudijo zadosti zraka. Zrak je namreč pogoj za efektivnost mikroorganizmov, ki potrebujejo kisik in ga porabljajo za pridelavo hranil. Zato je tudi rahljanje zemlje zelo priporočljivo.

analiza zemlje, vzorec

Da bi vedeli, kakšna tla imamo, je najboljše zemljo poslati na analizo.Ponudnikov v Sloveniji je več, vzorec pa jim lahko pošljete kar po pošti. Kako pripraviti vzorec zemlje smo opisali v našem blogu Kako hranljiva je zemlja na mojem vrtu?

In kaj lahko storimo za izboljšavo tal? Če je zemlja zelo neprimerna, jo lahko v celoti zamenjamo. Gre za velik poseg, ki je redko potreben, bodimo pa pozorni, kakšna bo nova zemlja, ki nam bodo pripeljali. V večini primerov pa lahko zemljo glede na rezultate analize izboljšamo dodatki raznih izboljševalcev tal.

Če tla slabo zadržujejo vodo, jim lahko dodamo substrate, ki vsebujejo zeolit, vermikulit, diatomejsko glino ali bentonit. Substrate je v našem webinarju predstavil Tomaž Čufer iz podjetja Humko. Povzetek pogovora in opis naštetih izboljševalcev si lahko preberete v našem blogu Substrat in zemlja – kaj je razlika?

Če tla na vašem vrtu slabo zadržujejo vodo, lahko preverite substrate podjetja Humko v njihovi spletni trgovini.

Če tla dobro zadržujejo vodo (težka, ilovnata tla), dodajanje zeolita in podobnih dodatkov ni potrebno, ker z njimi ne bomo dosegli ničesar. Ilovnata tla že dobro zadržujejo hranila in vodo, kvečjemu jim koristi dodajanje šote, lubjega humusa, perlita (ta razporeja vlago v zemlji) ali kvalitetnega komposta. S tem tla zrahljamo in jih naredimo bolj zračna in propustna.

pH

PH je eden ključnih faktorjev za ustrezno rast rastlin in s tem rodovitnost. Idealna tla za kulture na vrtu, sadje, zelenjavo, okrasne rastline so 6,2. To je v večjem delu Slovenije težko doseči, če govorimo o naših izvornih ilovnatih tleh. Zato je priporočljivo dodati belo šoto, ki tla zelo dobro zakisa, hkrati pa doda organsko maso in izboljša zračnost. Tako naredimo dober talni kompleks.

Če imajo tla visok pH, bolj moramo biti previdni, kakšna hranila dodajamo (ali so to kislo reaktivna gnojila, ali se jih nanaša na liste ali so tista, ki so takoj dostopna v talni raztopini). pH nad 7,5 ali 8 je za prehranjenost rastlin že kar problematičen, kar opazimo po klorozi, svetlih listih in slabo razvitih rastlinah, kljub ustrezno pognojenim tlem. Tudi pri pH nam je v največjo pomoč kemijska analiza zemlje. Pogosto je boljša rešitev zmerna uporaba standardnih dodatkov, kot so komposti, humusi, šota, bolj neaktivni peski (kremenovi, vulkanski).

Zeoliti in lesni pepel nam pH prehitro zvišajo; pepel pa zabije tla in zapre mikropore. Delno nam res daje kalij, a tega je tako malo, da bi morali dodati toliko pepela, da bi tla povsem uničili. Če imamo pepel z veliko lesnega oglja, ima to lahko boljši učinek, ker oglje v tleh bolje deluje (prej ga moramo zdrobiti). S tem dobimo zemljo ‘terra preta’, kjer se mikroorganizmi in hranila vežejo na oglje, delno pa tudi voda.

Če imamo zakisano zemljo (nizek pH), potem je kamninska moka in zeolit dobra rešitev, prav tako tudi pepel. V splošnem je zakisanih tal v Sloveniji zelo malo. Kisla tla nad 5,5 niso problematična, ker lahko pH brez težav dvignemo ali pa uporabljamo gnojila, ki so zelo dobro topna v taki reakciji.

Prekopavanjeprekopavanje vrta, bakterije

Prekopavanje je s stališča mikroorganizmov, kot bi polarnega medveda poslal na ekvator in kamelo na Antarktiko.

Bakterije so razvite za vsak del globine tal in bakterije, ki so v spodnjih plasteh tal, se v zgornjem delu slabo obnašajo, predelujejo druga hranila in s tem tla in strukturo tal v bistvu slabšamo.

gozdna tla rodovitnostStruktura se najbolje drži, če jo predelujejo drobnoživke in deževniki. To se najbolje dela, če so tla dovolj mokra in zastrta.

Najbolj rodovitna naravna tla so gozdna tla. Teh nihče ne prekopava, ampak so stalno prekrita z listjem, kosi lubja, iglicami… In tam je mnogo mikroorganizmov, drobnoživk, deževnikov, raznih glodavcev, ki delajo luknje in zato taka tla še danes veljajo za ena najbolj naravnih, rodovitnih tal.

 

Kako privabiti deževnike na vrt?

Deževniki na naraven način zelo izboljšajo rodovitnost zemlje. Vendar pa jih ne moremo privabiti, moramo jih prinesti.

deževnik vrt, kako privabiti deževnikeNa vrtu imamo deževnike iz rodu Lumbricus terrestris. Ta deževnik na površini zajema organsko maso, jo potegne v zemljo, da tam zgnije, in jo potem v svojem prebavnem traktu v simbiozi z bakterijami predela. Svoj izloček (glistino) zopet izmetava na površje. Deževniki torej humus pustijo na površju, kar ni dobro, ker ga sonce izsuši. Te glistine bi morali rahlo vdelovati v tla, da bi hranila prišla do korenin rastlin.

Poznamo še deževnike organske mase, Lumbricus rubellus, ki se razmnožujejo in živijo v organski masi (konjski gnoj, kompost šampinjonov, prepereli štori, listje, slama). V ilovnatih tleh ne preživijo. Zato je najboljše je narediti kup organske mase, v kateri gojimo te rdeče deževnike. Ta predelan humus nato brez deževnikov vdelamo v tla. To je zelo kvaliteten humus, ki ima lahko do 20 milijard bakterij na gram, ki nam predelujejo talna gnojila v hranila.

Običajno imamo na vrtu navadne deževnike. Njihov razvoj lahko pospešujemo s tem, da dodajamo hlevski gnoj ali da mulčimo tla (v vlažnih tleh lažje delajo).

Če želite vedeti še več o kakovosti zemlje in o substratih ter kako izboljšati rastne pogoje za svoje rastline, si oglejte celoten pogovor s Tomažem Čuferjem na Youtubu.

Če pa ste že med branjem tega zapisa ugotovili, kaj bi vaš vrt potreboval, si lahko ogledate spletno trgovino podjetja Humko.

Povej naprej: