Substrat in zemlja – kaj je razlika?

Posadi.si Novice
Podari 5 zvezdic.

V tokratnem prispevku se bomo poglobili v sestavine dobre zemlje in dobrih substratov. Strokovno gledano so zemlje tiste, ki jih najdemo v naravi – torej tla, na katerih pridelujemo pridelke, substrati pa so umetne zemljine, ki jih pripravimo z načinom mešanja organskih, mineralnih in raznih drugih dodatkov. Pri substratih gre v glavnem za organsko-mineralno mešanico raznih šot, kompostov, vlaken, kamna, peska, perlitov, kremenov, vulkanskih kamnin itd. Substrat je bolj intenziven kot običajna zemlja, bolj prilagojen oz. eksakten za določene kulture in hitreje propade.

 

Kateri substrat kupiti

Najbolje je, da zemljo kupujemo tam, kjer zaupamo prodajalcu. Vrtnar nikoli ne bo prodajal slabe zemlje, ker ne sme tvegati slabe kakovosti v svoji proizvodnji. Zato vrtnar vedno priporoča dobre substrate. Bodisi take, ki jih sam uporablja, ali take, ki so preverjeni.

Dober substrat mora vsebovati dobro strukturo, ki traja vsaj tistih nekaj mesecev oziroma leto ali dve, kolikor časa rastlina v njem uspeva. Če govorimo o substratih za spomladanske zasaditve ali balkonske zasaditve, si primerni 6-mesečni substrati; če govorimo o dvoletnicah, trajnicah, je to dvoletni ali triletni substrat; če govorimo o urbani, zeleni infrastrukturi, kot so zelene strehe, zelene stene, nasadi na strehah in podobno, pa so to dvajsetletni substrati ali več.

Substrati za dolgotrajno uporabo imajo bolj mineralno, peščeno sestavo, tisti s krajšo življenjsko dobo pa vsebujejo bele šote in črne šote z raznimi dodatki perlitov, kvalitetnega komposta, lesnih vlaken, kokosove šote in kokosovih vlaken.

Na tržišču je tudi veliko cenejših substratov nižje kvalitete, ki so po navadi narejene ali samo iz bele šote z nekaj dodatka komunalnih kompostov in morda še nekaj gline in umetnih gnojil, ali pa se za njimi skrivajo problematični komunalni komposti. Lepša kot je embalaža in nižja kot je cena, bolj je treba razmišljati o tem, ali je lahko kaj narobe.

Označevanje substratov

Na profesionalnih embalažah piše, kakšna je vsebina substrata. Na ‘hobi’ embalažah pa to zelo redko dobro označeno (preberite tudi Tržni pregled substratov za gojenje zelenjave, ki ga je opravila Zveza potrošnikov Slovenije). Pogosto se tudi izpostavlja eno sestavino, ki jo je notri le za vzorec, pritegne pa kupce. Zato pozorno preberimo sestavo in bodimo pozorni pri količinah. Spodnji izrazi pa so vam lahko v pomoč pri iskanju pravega substrata za vašo uporabo.

Kaj so vse te sestavine v substratih

Agroperlit

Je kremenov pesek, ekspandiran na visoki temperaturi nad 1200°C. S tem dobimo neke vrste puhlico. Ta mineral je kratke dobe, deluje samo nekaj let (2, 3 leta). Njegova prednost je, da vleče vodo navpično in vodoravno, torej razporedi vlago v substratu.

Vermikulit

Je alumosilikat. To so sljude v slojih, ki se jih enako ekspandira kot zgoraj omenjeni perlit, na isti temperaturi, z isto tehnologijo. Dobimo nekakšne »male harmonike«; če jih namočimo in stisnemo, iz njih izhajajo drobne kapljice vode. Vermikulit torej bolje zadržuje vlago, agroperlit pa zrači substrat. Vermikulit v večini vsebuje tudi nekaj kalija in je dober kationski izmenjalec (v nasprotju z agroperlitom).

Diatomejska glina

To so diatomejske alge ali keramične alge, ki se nahajajo v deželah proti severu, od Kanade do Sibirije. Če jih pogledamo pod mikroskopom, oblika spominja na rimski kolosej. Te alge oz. ta glina ima zelo visoko vpojnost vode in visoko kationsko izmenjalno kapaciteto.

Mimogrede, te alge so povezane tudi z izumom dinamita: Alfred Nobel je ugotovil, da lahko diatomejske alge vsrkajo nitroglicerin, s čimer ni bil več tako nevarno eksploziven.

Zeolit

To so alumosilikati, vulkanski tufi. Sem spadajo klinoptiloliti, šabaziti, andheziti in podobne glinice. Tudi te imajo visoko adsorpcijsko sposobnost, visoko izmenjalno kapaciteto, torej zelo dobro držijo vodo in jo težko in zelo počasi sproščajo rastlinam. Dobro zadržujejo tudi določena hranila, ki jih potem skozi daljši čas sproščajo.

Bentonit

Podobno kot zeoliti delujejo tudi bentoniti, s tem da je glavna sestavina glinice montmorilonit. Več kot imamo montmorilonita, bolj je bentonit kvaliteten glede zadrževanja vode in hranil. Mimogrede, bentonit se pogosto uporablja za posip mačjih stranišč, ker zelo dobro vpija mačji urin in ne smrdi, ter tvori kepice, ki jih zlahka odstranimo. V zemlji ali substratih pa deluje podobno, da vsrka vodo in hranila, potem pa to počasi oddaja koreninam.

Vsi našteti so izboljševalci lahkih tal in so največkrat uporabljeni ravno pri substratih kot dodatek kompostom, šotam, lesnim vlaknom, kokosovi šoti ipd. To so kationski izmenjalci in v lahkih tleh ali v substratu nadomestijo funkcijo ilovnatih tal. Vrtna tla namreč vsebujejo ilovico, ta pa vsebuje določen del bentonitov in zeolitov in zato dobro zadržuje vlago. Dodajanje slednjih ilovnati zemlji je torej nepotrebno oz. jo celo poslabša s tem, da jo naredi manj zračno.

Šote

Najbolj kvalitetna in vrtnarsko uporabna je bela šota, ki je lahko nadomestek skoraj vsake zemlje. Bela šota nastaja na severu (Skandinavija, del Poljske, ves del preko Sibirije proti Japonski), nastane pa iz mahov Sphagnum, ki jih je preko 2.000 vrst. Ta mah se je začel pojavljati po ledeni dobi. Šotni mah je po 10.000 letih postal črn (črna šota) in se nahaja najglobje, višje v plasti starosti 2.000 let je rjava šota, v zgornjem metru pa je 2.000 let stara bela šota. Ta šota je material, ki je z nepravilno pridelavo nekvalitetna. Poleti je namreč potrebno posušiti zgornjih 3-5 cm ali pozimi premrzniti, da se te pore zopet odprejo, in takrat dobimo rahlo šoto, ki zopet nazaj vpija vodo. Če pa šote ne odpremo oz. posušimo, je nekvalitetna in za naše rastline manj primerna.

Šote merimo po Von Postovi lestvici (1-2 so najbolj bele šote, ki jih uporabljamo za orhideje, razne filtre, kozmetiko…, 2-4 so najbolj uporabljene za industrijsko ali intenzivno vrtnarjenje, 6-8 so rjave šote, črne šote pa so nad 10 do 12). Imamo tudi pridelane šote, to so lesne šote (lesna vlakna pridobivamo z ekstruzijo lesnih sekancev), lubne šote (pridobivamo jo z ekstruzijo lubja), kokosova šota (ločimo kokosovo šoto in kokosova vlakna, oba sta stranska produkta pri predelavi kokosovih orehov).

Kdaj uporabiti belo in kdaj črno šoto

Bela šota je najbolj uporabna v intenzivnem vrtnarstvu, se pravi za pridobivanje sadik zelenjave in okrasnih sadik. To je fina zemlja, zelo dobro drži vlago, zelo je rahla in zelo zračna.

Črna šota je bolj primerna za vzgojo ali pridelavo zelenjavnih sadik. Večina zelenjave raste bolj na težkih tleh, zato je to primerno tudi za sadike. Črna šota bolje zadržuje vlago, da se sadike čez dan v par urah ne presušijo.

Za sobne rastline so bolj primerne bele šote in kokosove šote. Če so sobne rastline rade bolj zračne, bolj suhe, damo več grobe šote ali frakcionirane šote, če pa imamo rastline, ki imajo rade več vlage, dodamo bolj fine bele šote, lahko tudi kokosove šote, z raznimi dodatki ali perlita ali raznih vlaken, lahko tudi plovca in podobnih mineralov.

Če želite izvedeti več o substratih in o tem, kako izboljšati zemljo na vrtu, si oglejte celotni webinar s Tomažem Čuferjem iz podjetja Humko.

Najbolj splošno uporabni substrati podjetja Humko

‘Zlati repertoar’ so tri zemlje, ki jih imajo v programu že 25 let.

Humko Flor je osnoven substrat, ki vsebuje črno in belo šoto, glino ter hranila. Je univerzalni substrat za sajenje notri, zunaj in za izboljšanje tal na prostem.

Humko Dobra zemlja ima dodatke iz kvalitetne grobe šote, perlita, fine bele šote, črne šote, fine gline, zeolita in hranil. Primeren je za sajenje notranjih lončnic, ki rabijo bolj suho rastišče, za zasaditve zunaj (balkonske ali okenske nasaditve v senčnem delu, obešanke v senci). Lahko ga uporabimo tudi na sončnem delu, a je potrebno bolj zalivati. Je klasičen substrat za notranje lončnice.

Royal Garden je substrat za sajenje na prostem ali v betonska korita ali za večje posodovke za več let. Ima 12 komponent in je tudi eden najbolj kompleksnih pri nas; ima humus deževnikov, zeleni kompost, grobo šoto, fino šoto, lavo, plovec, zeolit, lesna vlakna, glino, kamninsko moko in gnojila.

Poleg tega pa imajo tudi paleto ekoloških substratov, ki so težki; vsebujejo glino, ilovico, humus deževnikov, lavo, plovec, mikorizo. To so zemlje iz eko programa: Visoka greda in Gozdni humus (kot nadgradnja komposta za presajanje), pa seveda še zemlja za zelenjavo in zelišča, ki je tudi iz zelo težke zemlje.

 

Pravilna sestava vrtnih tal spodbuja tudi mikorizo, ki lahko bistveno izboljša koreninski sistem vrtnin. Več o njej si preberite v našem blogu Mikoriza – skrivnostno partnerstvo rastlin.

Povej naprej: