Različne potrebe vrtnin

Vrt gojimo, da si izboljšamo našo vsakodnevno prehrano. Kako hranljivo zemljo pa nudimo našim vrtninam?

Rastline potrebujejo za svojo rast vodo, organsko snov in minerale. Za močan koreninski sistem in nastanek cvetov potrebujejo fosfor, za kakovost plodov in odpornost potrebujejo kalij, rastline z zelenimi deli pa potrebujejo nekoliko več dušika.

Vrtnine se med seboj močno razlikujejo glede na potrebo po gnojenju. Stročnice skoraj ne potrebujejo dodatnega gnojenja, čebulnice in listnata zelenjava so srednje zahtevne, bolj zahtevne pa so plodovke, kapusnice, korenovke in gomoljasta zelenjava.

Premalo gnojil lahko tako privede do počasne rasti ali stagnacije, dodajanje napačnih gnojil pa lahko povzroči šibkejši koreninski sistem, prehitro rast ali manjšo odpornost proti boleznim.

Z vidika enakomernejše izrabe hranil je pomembno tudi pravilno načrtovaje vrta in upoštevanje načel kolobarjenja. S kolobarjenjem bomo zemljo manj izčrpali, hkrati pa bomo preprečili tudi pojavljanje škodljivcev in bolezni, ki se pojavljajo, če rastline dlje časa gojimo na istem mestu.

Analiza zemlje za zdrav vrt

Gnojiti vrt brez analize tal je tako kot začiniti juho, brez da bi jo prej poskusili. Najprej preverimo, katere snovi v tleh primanjkuje. S kemijsko analizo tal:

• izvemo preskrbljenost tal z osnovnimi hranili (fosfor, kalij, magnezij);
• ugotovimo vsebnost organske snovi v tleh (rodovitnost tal);
• obvarujemo se napačnih ukrepov pri gnojenju, da se rodovitnost tal ne poslabša, ampak izboljša.

Na kaj moramo paziti pri jemanju vzorcev zemlje

Da vzorec zemlje, ki ga pošljemo na analizo, res dobro predstavlja lastnosti zemlje na našem vrtu, ga vzamemo na sledeči način. Vzorec poberemo s sondo ali z lopato po celotni globini vrta od 0 do 10 cm. Vzamemo 15 do 20 podvzorcev na različnih delih vrta, na primer v obliki črke W, da zajamemo lastnosti celotnega vrta. 

Vzorec vedno vzamemo na delu vrta, ki ga nismo gnojili, ali pa po gnojenju počakamo 3 mesece (vzorčimo na primer konec zime).

Vzorca ne pripravljamo takoj po dežju, ampak raje počakamo nekaj dni. Izogibamo pa se posebnosti na vrtu, na primer roba zemljišča, vhoda na vrt, bližine kompostnega ali gnojnega kupa in podobno. Skupaj pripravimo približno pol kilograma zemlje za analizo in jo dobro premešamo.

Kako nam rezultati analize zemlje lahko koristijo

Če analize kažejo izrazito pomanjkanje katerega od elementov, dodamo potrebno mineralno gnojilo. Če vidimo znake pomanjkanja katerega od elementov na samih rastlinah, uporabimo listna gnojila, ker učinkujejo hitreje, saj jih rastline dobijo tja, kjer jih potrebujejo.

Če analize kažejo presežek katerega od elementov, z njim nekaj let ne gnojimo in na ta način tudi prihranimo.

Osnovno pravilo pri gnojenju je zmernost. Prevelika količina škodi tako rastlinam kot okolju.

Najprej izkoristimo možnosti domačih gnojil (hlevski gnoj, pepel, kompost, rastline za zeleno gnojenje). Šele nato po potrebi dodamo mineralna gnojila, pri katerih pa ne presegajmo napisanih količin na navodilih za uporabo.

Strokovna laboratorijska analiza s priporočilom o gnojenju

Z analizo zemlje bo vaše gnojenje bolj prijazno do vaših vrtnin in do narave. Če se zanjo odločite, jo v izbrani laboratorij lahko pošljete tudi po pošti.

Analizo zemlje izvaja recimo Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi. Našli boste tudi dodatna navodila za pravilno pripravo vzorca.