Trajnice: kako jih negovati, katere izbrati glede na lego, trajnice za začetnike …

Posadi.si Novice
5 (100%) 1 vote[s]

Kaj sploh spada med trajnice? Pogosto med trajnice prištevamo vse trajne rastline, kar pa ni res niti v botaničnem niti v vrtnarskem pomenu. Trajnice so zelnate rastline, ki nimajo olesenelih delov, živijo na prostem, prezimijo na prostem in živijo vsaj 3 leta. Med trajnice torej ne spadajo drevesa, grmovnice, olesenele plezalke in druge rastline. V tem blogu se bomo torej posvetili tistim trajnim rastlinam, ki nimajo olesenelih delov.

Kje jih lahko posadimo

Trajnice so tako zelo raznolike, da lahko najdemo trajnico za čisto vsak vrtni kotiček. Le pozorni moramo biti, katere trajnice so za sušna območja, katere za močvirska, katere za senco, katere za sonce. Pomembna je tudi kislost tal. Pri odločanju je torej poznavanje trajnic in v kakšnih pogojih naj bi rasle, ključno za dobro izbiro.

V kakšne namene jih uporabljamo

Najenostavnejše jih gojimo kot vrtne rastline na naših cvetličnih gredah, veliko jih je tudi med dišavnicami, zelišči in zdravilnimi rastlinami.

Veliko je trajnic, ki jih gojimo kot vodne rastline v močvirjih ali v vodnih bazenih za utrjevanje vodnih bregov ali za rastlinske čistilne naprave.trajnice med talnimi ploščami

Lahko jih uporabljamo tudi za zelene strehe, nekatere gojimo tudi na balkonih. Uporabljajo se tudi za pripravo jedi ali pa dekoracijo krožnika, saj so nekatere hkrati užitne in lepe.

Najbolj pa pridejo do izraza na vrtnih gredah ali, če z njimi nadomeščamo trato na težavnih območjih: v senci, na sušnih območjih, v plitvi zemlji. Kot nadomestek za trato so odlične tudi nekatere trajnice v t.i. travnih ploščah ali med pohodnimi kamni.

Trajnice kot nadomestek trate

Primerne namesto trave so na primer trajnice iz skupine pritlikavih timijanov oz. materinih dušic; te so visoke le par milimetrov in se odlično obnesejo tudi med pohodnimi ploščami. V bolj senčnih legah je primerna herniarija ali pa razne zimzelene vinke, po katerih lahko brez problema hodimo in jih ni potrebno kositi.

Če želimo uporabne trajnice …

Za prehrano so najbolj poznane trajnice vrtni in divji šparglji. Trajnica je recimo tudi rabarbara, meta, timijan, luštreki, drobnjaki, …

Za kozmetiko je zelo uporabna sivka (npr. sivkino olje) ali pa laški smilj. Uporablja se tudi mete. Nekatere, kot npr. piretrum oz. dalmatinski bolhač, uporabljamo tudi kot naravne insekticide.

Že nekaj let je med najbolj popularnimi sivka, ampak obstaja več vrst sivk, ki se razlikujejo po višini rasti, barvi cvetja, moči rasti, kemični sestavi ekstraktov.

Rmani in ameriški slamniki so krasne okrasne rastline, med njimi pa so nekatere tudi zdravilne. Od rmanov je zdravilna samo naša divja vrsta Achillea millefolium. Obstaja veliko sort z različnimi barvami in oblikami cvetja, ki niso zdravilne oz. nihče ni delal raziskav, ali so zdravilne. Zdravilnost je dokazana tudi za divje prerijske ameriške slamnike, za mnoge sorte ki jih vrtnarji gojimo, pa ni raziskav.

Kdaj lahko sadimo trajnice

Trajnice, ki so bile vzgojene na prostem, bi morale biti vzgojene asketsko, torej lahko pričakujemo, da so utrjene in trpežne. Take trajnice v lončkih lahko sadimo praktično kadarkoli.

Če pa jih sami presajamo, razsajamo, delimo (iz semena, iz potaknjenca ali z delitvijo), to počnemo spomladi in jeseni.

Pri nas se je zato zakoreninilo mnenje, da se sadike sadi samo spomladi in jeseni, kar danes seveda ne velja več. Pred 50 leti, ko se ni še gojilo v lončkih, sta bili aktualni ti dve sezoni; potem pa smo se vrtnarsko razvili in zdaj lahko sadimo kadarkoli. Prvi pogoj je, da imamo pripravljeno zemljo, da ne pustimo pravkar kupljene trajnice 2 meseca v lončku, kjer ne bo zrasla. Imeti moramo tudi trpežno sadiko, ki ni bila vzgojena v rastlinjaku, saj bi taka sadika hitro pomrznila, če bi jo sadili npr. zgodaj spomladi.

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu

Pogosto se zgodi, da gremo v trgovino in ne vemo, kaj bi kupili. Zato kupimo, kar nam je všeč, ne vemo pa, ali bo to pri nas sploh raslo, bo imelo prave pogoje, kakšno zemljo potrebuje, kakšno višino bo doseglo, kako je ekspanzivno, je močne/šibke rasti, … Tako veliko rastlin potem doma propade.

Zato je pomembno, da vnaprej vemo, kam bomo sadili in s kakšnim namenom. Če si na ti dve vprašanji odgovorimo, že predem gremo v vrtnarijo, bomo naredili manj napak.

Kakšno zemljo potrebujejo trajnice

Večina jih potrebuje običajno vrtno zemljo. Nekaj je trajnic, ki imajo rade alkalno zemljo: kraški špargelj (uspeva tudi v nevtralni, a ne prenese kisle zemlje), sedumi.

Najbolj tipične trajnice, ki imajo rade kislo zemljo, pa so praproti, astilbe, kresnice, močvirske rastline (zamočvirjena zemlja je skoraj vedno tudi kisla).

Velika večina rastlin je prilagodljivih. Astilbe na primer zelo dobro prenašajo kislo zemljo, čisto dobro pa uspevajo tudi v nevtralni vrtni zemlji.

Za vsako trajnico pa je potrebno poznati še nekaj lastnosti; astilba je recimo tipična rastlina, ki ima rada veliko vlage v zemlji in v zraku, zato jih redko srečamo na Primorskem, kjer vročina povzroči suh zrak. Vsaka rastlina ima določeno specifiko, posebne zahteve.

Trajnice za začetnike

Za popolne začetnike je lažje, če začnejo z gojenjem na prostem in ne v loncih. Zavedati se je treba, da je rastline v loncih težje gojiti kot na prostem.

Za začetnike je primerna recimo maslenica, ki jih je tudi nešteto sort in so višine od 15 cm do 1,15 m. Raste v čisto v vsaki vrtni zemlji, tudi težki glineni (izjema je plitva peščena zemlja). Lahko jo presajate v kateremkoli obdobju leta, ima debele korenike z zalogo hrane in vode, zato dobro prenaša sušo, poleg tega pa ima tudi užitno cvetje in liste (na Kitajskem jo gojijo kot zelenjavo). Lahko je v polsenci ali na polnem soncu; je univerzalna rastlina in ni nasilna/invazivna.

Še en primer za senčne lege so npr. hoste, ki jih je tudi ogromno različnih sort. Lahko na istem mestu tudi desetletja, nič posebnega ne zahteva (prenaša od rahlo kisle do rahlo bazične zemlje, senco in polsenco). Edino, česar ne prenese, je žgoče sonce.

Katere trajnice so primerne za senčne, sončne in polsenčne lege

Za senčne lege obstaja veliko rastlin; kot pokrovnice za senco so primerne vse zimzelene vinke (Vinca minor, Vinca major), mnoge geranije (Geranium macrorrhizum, Geranium cantabrigiense), japonske šmarnice, telohi, praproti, hoste, bergenije, …

Največ rastlin je prilagojeno na srednjo mero osončenosti, torej imajo rade sonce ali polsenco.

Polsenca je tista lega, na katero sije sonce dopoldne. Polsenčne so tudi lege pod visokimi krošnjami listopadnega drevja, skozi katere prihaja veliko difuzne svetlobe.

Kot sončna lega se smatra seveda lege, kjer je ves dan sonce, pa tudi lege s popoldanskim soncem, ker je bolj žgoče od dopoldanskega.

 

sivka polsenčna sončna lega

Trajnice, ki potrebujejo cel dan sonce, so recimo sivka, hermelike, homuljice, žajblji, laški smilj. Odvisno je tudi, kaj pričakujemo od rastlin; če si kdo res želi sivke, jo lahko posadi tudi v polsenco, a bo rastlina pretegnjena, manj bo dišala in cvetje se bo prej poleglo.

Dišavnice za razvoj eteričnih olj potrebujejo sonce. Zato te za senco niso primerne. Če je vsaj pol dneva sonce, bo šlo za silo. Na jutranjem soncu lahko imamo drobnjak, mete, meliso.

Trajnice za balkone

Vse trajnice, ki jih lahko gojimo na vrtu, jih načeloma lahko gojimo tudi na terasi ali balkonu. Ne drži pa to za majhne posode. Tiste, ki imajo globok koreninski sistem, potrebujejo globoko zemljo. V globoki posodi lahko sicer gojimo marsikaj, kar bi potrebovalo globoko zemljo. Če bomo le poskrbeli za zalivanje in gnojenje…

vrt na balkonu zeliscaNa balkonih se najprej odločimo, kaj pričakujemo od zasaditve. Želimo cvetoče rastline, naj bodo tudi pozimi zelene, naj bodo dišeče, uporabne za kuhinjo? Pri izbiri ima odločilen vpliv tudi, kakšna je lega: ali je sonce, senca ali polsenca.

Vsekakor moramo vedeti, da je velika razlika med gojenjem klasičnega balkonskega rastlinja in trajnic na balkonih. Za klasično rastlinje običajno uporabljamo substrate, ki so osnovani na šoti in so gnojeni največkrat kemično in jih tudi dognojujemo. Te moramo enkrat na leto zamenjati, ker se iztrošijo.

Trajnice pa sadimo tudi na balkonu za mnoga leta in jih ne moremo letno presajati. Za trajnice torej uporabimo navadno vrtno zemljo. Veliko lažje je imeti v koritu samo trajnice ali samo enoletnice. Če imamo kombinacijo teh dveh v istem koritu, moramo enoletnicam dati šoto in jih letno zavreči, trajnicam pa navadno zemljo. Če imamo med paradižnikom posajen npr. drobnjak, ga bomo morali na koncu leta zavreči skupaj s paradižnikom. Če pa imamo drobnjak posajen v ločeni posodi oz. med trajnicami, bo tam lahko 5 ali več let.

Globina sajenja trajnic

Globina sajenja je pri trajnicah in rastlinah nasploh zelo pomembna in je odvisna od marsičesa. Ker velikokrat za neznane rastline ne moremo vedeti, kako globoko jih je primerno saditi, je najbolj enostavno, da rastlino posadite enako globoko, kot je rasla v lončku. Lahko dodamo 2-3 cm zemlje, več pa ne. Če je bila zemlja v ločku rahlo izprana, pomeni, da jo je bilo več in lahko malo dodamo.

Ameriški slamnik bo v koritih na primer zrasel toliko, kolikor bo imel zemlje. Lahko so korita globine samo 15 cm, ampak zahtevajo sredi poletja zalivanje tudi 2x na dan, ker se hitro izsušijo. V večjem in globljem koritu je rastline lažje negovati. Glede višine rasti pa poznamo veliko različnih sort; lahko se tudi z izbiro sorte prilagodimo globini korita.

Kako načrtovati nasad trajnic

Če nismo poznavalci, se pri izbiri trajnic se obrnemo na strokovno pomoč. Držati pa se moramo vsaj dveh osnovnih pravil:

  • vedno družimo med seboj trajnice, ki imajo podobne življenjske zahteve (podobna zemlja, globina, oskrba z vodo, podobno ekspanzivne) in
  • za vsako rastlino moramo vedeti, koliko se bo razrasla in koliko bo tolerirala ali zamorila svoje sosede.

Vzdrževanje nasada trajnic

Osnovna vzdrževalna dela pri trpežnih trajnicah so:

  • Hrana za trajnice: za hrano je potrebno poskrbeti temeljito ob sajenju in zelo je zaželeno je hranila tudi dodajati vsako pomlad.
  • Skrb za vodo: za vodo najbolje poskrbimo tako, da izberemo pravo rastlino za pravo zemljo, tako bo zelo malo zalivanja in bo potrebno samo ob hudi suši; veliko trajnic zalivanja sploh ne potrebuje in zato skrb za vodo lahko sploh ni vzdrževalno delo.
  • Sprotno odstranjevanje: odstranjujemo tisto, kar ni več lepo; ker je lepota stvar posameznika, ni potrebno odstranjevati vsega, kar je odmrlo, če nam je to všeč.

Kdaj je nasad trajnic pregost

Nasad je pri trajnicah redkokdaj pregost, saj pri načrtovanju že upoštevamo, da se bodo zgostile in pokrile tla pod seboj. Ko se nasad zgosti, zato običajno ni potrebno redčiti. Tega tudi ne moremo; lahko le razsadimo. Če je nasad res pregost, izkopljemo vse, razdelimo in naredimo nasad na novo.

Ali je nasad res pregost ali dotrajan, je najlažje določiti takrat, ko ni več lep; ko cvetoče trajnice ne cvetijo več, ko se začnejo polegati tiste, ki prej niso polegale – takrat je čas za obnovo grede. Ko rastline nehajo cveteti, je to zato, ker so lačne. Bodisi zato, ker jih nismo dognojevali ali pa, ker so se tako razrasle, da so porabile vso hrano in dognojevanje ni več možno.

 

Svoje znanje o trajnicah je z nami delila gospa Jožica Golob Klančič, ki je ena največjih strokovnjakinj za trajnice pri nas. S trajnicami ima že več kot 50 let izkušenj; najprej kot načrtovalka, nato kot pridelovalka trajnic. Napisala je tudi že svojo drugo knjigo o trajnicah, Trajnice za pametne lenuhe. Njeno hčerko lahko najdete na vrtnariji Trajnice Golob Klančič v Vitovljah ali pa na spletni strani www.trajnice.com. Če imate dodatna vprašanja, si lahko ogledate celotni Posadi.si webinar z gospo Jožico, saj se v njem skriva še ogromno njenega znanja in odgovorov na vprašanja. Vprašanja pa lahko pošljete tudi na mail trajnice@trajnice.com.

V Posadi.si aplikaciji pa lahko PRO naročniki najdete tudi informacije o gojenju zelišč, med katerimi so številne trajnice.

 

 

Povej naprej: