Sadno drevje v bivalnem vrtu za okras in slast

Posadi.si Novice, Sadno drevje
5 (100%) 1 vote[s]

Kaj je večji užitek kot gojenje, obiranje in pokušanje lastnega pridelka? sadno drevje naj najde prostor na našem vrtuZato v svojem bivalnem vrtu le najdimo prostor tudi za sadno drevje.

V velikem vrtu ima ponavadi sadni vrt svoj prostor in tvori nekakšno zaključeno celoto, v manjšem vrtu pa ga vključimo v strukturo ostalega vrta.

Sadni vrt je lahko zelo dekorativen, hkrati pa tudi zelo donosen.

Kdaj posadimo sadno drevje?

 

Pri sajenju sadnega drevja je izrednega pomena to, da sadimo sadno drevje v jeseni, če nam to ni uspelo, pa takoj konec zime ali najpozneje zgodaj spomladi.

 

Takrat imamo večji izbor sadik, rastline pa se preko zime zakoreninijo ter spomladi dovolj zgodaj odženejo. Slabost prepozne spomladanske saditve je ravno v tem, da mora rastlina spomladi najprej poskrbeti za svojo vkorenitev, šele nato lahko odžene. Te rastline v prvem letu mnogo manj zrastejo kot tiste, ki so posajene jeseni.

Zavedati pa se moramo, da naš vrt ni plantaža, to tudi upoštevamo pri izbiri in nakupu sadnih dreves na ustreznih podlagah.

Načrtovanje sadnega vrta

Kot celoten bivalni vrt je potrebno načrtovati tudi sadni del vrta, katerega umestimo že v funkcionalno zasnovo vrta. Pri tem moramo biti pozorni na vrsto dejavnikov, ki so izrednega pomena za kasnejši izgled sadnega vrta in bujno rast sadnih dreves.

Najprej določimo:

  • lego objekta (S-J; predvsem breskve in marelice sadimo na južno lego, da zagotovimo dovolj sonca za zorenje plodov),
  • končno višino odraslih dreves (rastline na bujnih podlagah zrastejo višje, kot tiste na šibkejših podlagah)
  • in talne razmere za sajenje (pH, založenost tal s hranili).

Hruške in jablane potrebujejo globlja in bogatejša tla kot slive, ki uspevajo tudi na skromnejših tleh; kostanjev ne smemo saditi na apnenčasta tla, ker ne prenašajo kalcija v tleh; borovnice moramo saditi v izredno kisel substrat, ker v nasprotnem primeru propadejo.

 

Bodimo pozorni, da sadnim drevesom pustimo dovolj prostora za rast. Pri načrtovanju upoštevamo načelo, da višja drevesa sadimo bolj na obrobje parcele, nižja pa bližje k objektu.

sadno drevje - stare sorte z malo nege veliko obrodijoPodlage

Za sajenje v bivalnem vrtu se odločamo med srednje bujnimi in bujnimi podlagami:

  • jablane: MM106, MM111, sejanec;
  • hruške: kutina, sejanec;
  • češnje, višnje: colt, sejanec;
  • slive, marelice: mirabolana;
  • breskve, nektarine: sejanec.

Izogibamo se sajenju dreves, cepljenih na šibke podlage, saj potrebujejo za dober obrod več nege in rednega tretiranja z FFS sredstvi, pa še njihova življenjska doba je precej kratka, saj je načeloma potrebno nasad obnavljati vsakih deset let. Ponovno se uveljavljajo stare sorte sadnega drevja, saj so bolj odporne proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Stare sorte nam že ob minimalni negi bogato obrodijo.

Opraševanje

Pri izbiri sadnih dreves moramo biti pozorni tudi na opraševalne odnose med sadnimi vrstami in sortami. Nekatero sadno drevje se oplodi z lastnim cvetnim prahom (samooplodno), ostalo sadno drevje potrebuje za uspešno oploditev znotraj vrste ustrezni cvetni prah druge sorte (samoneoplodno).

 

V kolikor sadimo na našem vrtu neustrezne sadne sorte, bo naš sadovnjak v spomladanskem času lepo cvetel, vendar v jeseni ne bo ustreznega pridelka.

sadno drevje opraševanje

 

Med samooplodne vrste spadajo kutine, breskve, marelice in jagodičevje. K samoneoplodnim prištevamo jablane, hruške, češnje, slive in mandeljne. Pri teh sadnih vrstah sadimo skupaj vsaj dve sorti, ki sta dobri opraševalki (diploidni) ali tri sorte, če je ena opraševalka nekoliko slabša (triploidne). Sorte, ki so namenjene opraševanju, morajo cveteti istočasno kot glavna sorta.

Z medsebojnimi križanji pa so uspeli znotraj samoneoplodnih vrst dobiti samooplodne sorte, katere za oprašitev ne potrebujejo opraševalnih sort (primer za češnje: Lapins, Stella, Sunburst).

Nakup sadik

Ko nastopi čas sajenja, se odpravimo po nakupu sadnih sadik.

 

Sadno drevje vedno kupujemo v za to specializiranih drevesnicah, kjer nam znajo ob nakupu tudi ustrezno svetovati.

Prodajalcu oziroma usposobljenemu svetovalcu v drevesnici najprej predstavimo izdelan načrt sadnega vrta, v kolikor ga imamo izdelanega. Če je načrt kvaliteten in ga je izdelal usposobljen načrtovalec, potem po priloženem popisu izberemo sadike.

Pri izboru se osredotočimo predvsem na kakovost sadik in primernost za sajenje na našem območju. O primernosti sadik se lahko prepričamo iz spremljajoče etikete – potnega lista, ki je priložen vsaki sadni sadiki, kakovost pa preverimo z vizualnim pregledom. S potnega lista preberemo za nas pomembne podatke o rastlini: botanično ime, sorto, podlago, datum izdaje in dobavitelja.

V kolikor pridemo v drevesnico brez izdelanega načrta, moramo skupaj s svetovalcem izbrati ustrezne sadne vrste in sorte za naš vrt. Priporočljivo je, da si doma zabeležimo nekaj osnovnih značilnosti o našem vrtu: orientiranost vrta, globina tal, razpoložljiv prostor namenjen sadnemu vrtu, naše osebne želje glede sadnih vrst, družinske potrebe in po možnosti tudi fotografijo vrta. Skupaj potem določimo, glede na specifičnost vrta, potrebno število primernih sadnih sort, na ustreznih podlagah. 

Na kaj moramo biti pri nakupu sadik pozorni?

Pri nakupu vedno pazimo, da kupimo  nepoškodovane, zdrave in vitalne sadike, ker bomo le tako zagotovili njihovo bujno rast in obstoj. Upoštevati moramo tudi poreklo sadik. Vedno izberemo sadike, ki so bile vzgojene v krajih z ostrejšim oziroma enakim podnebjem ter enako ali višjo nadmorsko višino, kot je na območju, kamor bomo sadike posadili. To je pomembno zaradi zimskih pozeb, saj so rastline iz toplejših krajev slabše prilagojene in manj odporne na mraz in nizke temperature.

 

Sadike vedno prenašamo iz hladnejših krajev v toplejše, nikoli obratno.

Sadne sadike se načeloma kupuje kot sadike z golo korenino, v času mirovanja rasti. Pri nakupu takšne sadike moramo biti pozorni na ustrezno skladiščenje sadik v drevesnici (zakop v mivki ali zemlji), opremljenost sadik z ustreznim potnim listom in način rokovanja prodajalca s sadikami, da ne pride do izsušitve koreninskega sistema.

Priprava na sajenje

Pred pričetkom sajenja je potrebno, da si pripravimo orodje in ves potreben material, ki ga bomo potrebovali pri posaditvi sadike sadnega drevesa.

Za eno sadiko potrebujemo:

  • približno 1kg sadjarskega mineralnega gnojila,
  • 20-30kg uležanega hlevskega gnoja (hlevski gnoj lahko nadomestimo z ustrezno količino kupljenega organskega gnojila),
  • 20 litrov šote ali  komposta,
  • žično košaro iz pocinkane mreže za zaščito korenin pred voluharjem,
  • kos pocinkane žične mreže za zaščito cepljenega dela pred glodalci,
  • impregniran kol
  • ter vrvico za privez drevesa ob oporo.

Sadilno jamo izkopljemo vsaj štirinajst dni do enega meseca pred sajenjem, da se dobro prezrači. Sadilna jama naj bo široka od 50 cm (za šibke podlage) do 1m (za bujne podlage) in globoka od 40-50 cm.

Pri izkopu pazimo, da ločimo travno rušo, zgornji sloj (živico) zemlje in spodnji sloj (mrtvico) zemlje.

Sajenje

sadno drevje - skica sajenja
Kako pravilno zasaditi sadno drevje

Ob sajenju na dno sadilne jame položimo obrnjeno travno rušo, zasujemo jo z mrtvico, kateri smo primešali sadjarsko mineralno gnojilo. Živico uporabimo za zasipanje korenin.

Sadiki odrežemo poškodovane drobne koreninice in skrajšamo močne oporne korenine. Korenine lahko pomočimo v mešanico vode in zemlje (ter kravjeka), kateri smo dodali ustrezen fungicid za preprečevanje koreninskih bolezni.

V sadilno jamo vstavimo košaro proti voluharju. Na dno košare damo nekoliko živice, kateri smo primešali kompost in del šote. Na to zemljo enakomerno razporedimo korenine in zasipamo z ostalo živico. Med zasipavanjem rastlino nekoliko potresemo, da se zemlja enakomerno razporedi med korenine. Sadika mora biti posajena tako, da je cepljeno mesto 10 cm nad zemljo.

Ko košaro zapolnimo nekje do dveh tretjin, zapremo dostop v žično košaro z žico, ki je v robu košare. Na južno stran sadike postavimo impregniran kol. Tako pripravljeno sadiko v sadilni jami zasujemo z delom zemlje, ter nekoliko potlačimo. Dodamo hlevski gnoj ali predelano organsko gnojilo v kolobarju okrog sadike, ga pokrijemo še s preostalo zemljo in potlačimo, da iztisnemo zrak iz zemlje, ter oblikujemo zalivalno kotanjo.

Cepljeno mesto zaščitimo pred glodalci s kosom pocinkane mreže, ki je priložena zaščitni košari. Na koncu sadiko privežemo h kolu v obliki osmice in močno zalijemo.

 

Avtor tokratnega članka je Matjaž Vilhar iz Drevesnice Štivan. Več o Drevesnici Štivan in njihovem pestrem izboru sadik si lahko ogledate na njihovi spletni strani: www.drevesnicastivan.si.

Povej naprej: