Že mislite na zimo? Zimska solata? Najbolj priljubljeni so radiči in endivija, saj jim jesenske in zimske temperature zlepa ne pridejo do živega. V kolikor imate rastlinjak, pa jih lahko uživate vse do pozne pomladi, ko jih nadomesti druga solata.
Sorte radiča so se v zadnjih letih razmahnile in nikakor ne govorimo več samo o radičih grenkega okusa, ki jim je nujno potrebno dodati nekaj krompirja, zrnatega fižola, da sploh postanejo užitni. Sodobne sorte radičev so postale krhke, sočne in namesto grenke, celo prijetno sladke. Že res, da grenkobo še vedno čutite, če želite, vendar to nikakor ni več obvezna lastnost radičev. Selekcijske hiše so naredile veliko sprememb in lastnosti radičev približale željam potrošnikov. Tako imamo še vedno tip radiča Palla rossa, ki naredi rdeče glavice, a so nekateri kultivarji bolj odporni na mraz, kakor drugi. Potem imamo tu še vedno radič Castelfranco, ki je značilno pisan, pa Verona, ki ima podolgovate rdeče glavice. Tudi štrucar še obstaja, le da je bolj sočen, debelejši in listi so okusnejši. Prav tako še vedno poznamo Treviški radič, od katerega so nekatere sorte primerne za kuhanje. Tržaški solatnik pa je radič za rezanje ali celo za košnjo, saj ga režemo vso zimo in pomlad, ko ima še mlade, majhne listke. Posejemo ga za vsak slučaj, če nam zmanjka vse druge solate, saj bo ta radič vedno na voljo in bo rasel in rasel, mi pa ga bomo ves čas rezali.
Sodobne sorte radičev so postale krhke, sočne in namesto grenke, celo prijetno sladke.
V teh nekaj vrsticah še zdaleč nismo našteli vsega, sortiment je res širok in vsak proizvajalec ima še kakšen svoj podtip radiča, Svojo sorto, ki je še boljša in okusnejša, ne glede na to ali kupimo semenske vrečke različnih proizvajalcev ali pa kupimo sadike, kjer je raznovrstnost lahko še večja. V tem času smo za setve na prosto že malce pozni, če jesen ne bo dolga in topla, medtem ko je setev v rastlinjake še vedno možna. Pozorni bodite na to, da sejete redko, da se bodo rastlinice hitro okrepile in primerno zrastle pred zimo. Pri radičih se obnese, če jih porežemo, saj naslednji listi tvorijo krepke glavice ali rozete. Če imate samo nekaj sadik radiča za svojo lastno oskrbo v rastlinjaku in ga želite uživati vso zimo, potem vam predlagam, da trgate zunanje liste in jih uporabljate, medtem ko nekaj notranjih mladih listov pustite, da nastajajo novi in novi. Seveda to ni mogoče pri sortah kot je Palla rossa in njej podobne, ki naredijo zelo kompaktne glavice, ki jih je težko obtrgovati. Lahko pa jih porežete tako, da pustite zametek srčka, iz katerega bo rastlina pognala nove liste in zopet naredila glavico. To sta dva trika, s pomočjo katerih vam radiča ne bo nikoli zmanjkalo. Na prazne grede pa lahko sejete motovilec in spomladi, ko vam bo šel v cvet, nekaj rastlin v kotu grede le pustite in ko bo seme zrelo, se z njim sprehodite po vrtu. Seme bo ostalo v zemlji in zgodaj jeseni kalilo. Motovilec boste lahko nabirali ali pa le pustili za zeleno gnojenje. Motovilec ima drobne lasaste korenine, ki dobro ohranjajo in spreminjajo strukturo zemlje.
Pa se vrnimo k radičem. Ne glede na to, ali jih bomo vzgajali iz semena ali iz sadik, potrebovali bodo svoj prostor, da se razrastejo v močne rastline. Večina sort radiča ima močno glavno korenino, ki se globoko usidra v zemljo. Da pa se lahko razvije, moramo zemljo pred setvijo ali sajenjem prerahljati z vilami in dodati eno izmed organskih gnojil, ki vsebujejo vsa potrebna hranila. Tako pripravljeno zemljo zravnamo in sejemo v vrste ali sadimo v vrste, da kasneje lahko enostavno in hitro večkrat prerahljamo vmesne prostore. Rahljanje zemlje je izjemno pomemben ukrep, saj nezaskorjena zemlja omogoča prost prehod vode in zraka v nižje plasti. To pa pomeni, da je rastlini dostopna tudi hrana, saj je voda transportno sredstvo za hranila.
Radič ne sme rasti pregosto, saj se rada pojavi plesen in gniloba. Če ste pregosto sejali, ga raje preredčite in posadite odvečne sadike na druga mesta.
Včasih so naše babice radič populile in s koreninami vred odnesle v hladno temno klet. Danes tega ne počnemo več, le če imamo izrazito namen siliti radič, kot je na primer sorta Vitlof. V tem primeru izberemo rastline, ki imajo res močne korenine, ki jih primerno pripravimo, očistimo in odstranimo nezdrave liste in postopoma silimo v vodi ali na vlažnem sterilnem substratu, žagovini,…a to je že druga zgodba. Raje ostanimo na vrtu, kjer ob običajnih zimah radič lepo prezimi. Če ga pokrivate, vam predlagam, da si umislite vsaj loke, ki jih postavite nad radič in pokrijete, saj sneg tako zlahka odstranite, ne da bi poškodovali glave ali liste. Vse dneve, ko pa je jesen in le nizke temperature, pa ni potrebno, da je radič pokrit, celo bolje mu de, da ima dovolj zraka, saj se pod folijo kaj rade pojavijo bolezni in tudi škodljivci so na toplem. V rastlinjaku pa bo ves čas rasel, četudi bodo temperature le okoli ničle, saj bo hkrati izkoristil vsak sončni žarek. Ne pozabite ga zalivati, saj v rastlinjaku ne pada dež.
Uživajte radič iz domačega vrta, ki ste ga nekaj trenutkom pred tem nabrali, saj ima le takšen optimalno količino hranil, vitaminov in mineralov. Ne hranite ga v hladilniku dneve in dneve. Izkoristite priložnost, da uživate res svežo solato.
Ali veste, da peremo liste, ki še niso razrezani, da tako ohranimo čim več soka v njih, saj se z vodo sokovi izpirajo, če so listi že narezani.
Dr. Jelka Stopar Metelko – Vrtni center Gašperlin
Še en nasvet!
Tudi, če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!
Začnite načrtovati in spremljati vaš zelenjavni vrt z brezplačno registracijo v Posadi.si Planer Vrta