Biodiverziteta pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi glede zraka, zdravja, rodovitnosti tal in uravnavanja podnebja smo odvisni od narave. Žal se naravni ekosistemi šibijo pod težo širjenja mestnih območij, intenzivnega kmetijstva, onesnaževanja, invazivnih vrst in podnebnih sprememb.
V samo osemdesetih (80) letih je izginilo kar 93% različnih semen. – Če bi na primer živeli leta 1903 bi lahko izbirali med kar 500 sortami zelja, 400 sortami graha in paradižnikov in 285 sortami kumaric. Že 80 let kasneje pa bi na žalost imeli dosti manj izbire – lahko bi izbirali le med 28 sortami zelja, 25 sortami graha, 79 sortami paradižnikov in samo 16 sortami kumaric.
V samo osemdesetih (80) letih je izginilo kar 93% različnih semen.
Za takšno zmanjšanje biotske raznovrstnosti je kriva predvsem vztrajna industrializacija kmetijstva. Kljub temu, da je takšna praksa povečala pridelek, pa je za seboj pustila velike in nepopravljive posledice.
Svetla stran te zgodbe pa je, da dandanes na svetu obstaja veliko skupin, ki se borijo, da ohranijo obstoječe sorte in obudijo nekatere pozabljene. Pripadniki teh organizacij namreč verjamejo, da ohranjanje genske pestrosti izjemnega pomena. Semena pa so največje bogastvo, ki ga premore človeštvo. Poglejmo zakaj.
Okus je pomemben
Kar vprašajte najboljše kuharje na svetu! Kitajska redkev je na primer popolnoma drugačna (in drugačnega okusa!) od črne redkve. Vsi poznamo drobcene rdeče redkvice, ki izvirajo iz Indije in jih skoraj ne moremo primerjati z ogromnimi redkvicami z japonskega otoka Sakurajima. Že samo razkošje okusov, ki se skriva v različnih sortah, je zadosten razlog za ohranjanje te dediščine.
Ohranilo se je samo 12 sort koruze. Na prehodu v 20. stoletje smo jih poznali kar 307.
Raznolikost prsti
Na različnih področjih sadimo v različne prsti – nekatere so bogate z železom, z malo ilovice. Spet druge so ilovnate z nizko vsebnostjo cinka itd. Različne sorte so se razvile prav zaradi tega. Zaradi različnih naravnih pogojev v katerih uspevajo. Vsak kotiček na tem planet ima svojo mikroklimo in svojevrstne pogoje za rast. Poljedelci so skozi stoletja s pomočjo naravne selekcije izbrali rastline, ki so prilagojene okolju v katerem uspevajo.
Prihodnost je negotova
Zaradi klimatskih sprememb so vremenski vzorci, ki so jih kmetje poznali, postali nezanesljivi. Škodljivci in bolezni se pojavljajo na področjih, kjer jih še pred leti niso poznali. Pogoji za kmetovanje postajajo oteženi po celem svetu. Vendar gre kljub temu dati priložnost genetski raznolikosti, saj je ta ključ za prilagajanje in odpornost posevkov.
Z biodiverziteto korak pred škodljivci in boleznimi
V sodobnem kmetijstvu skrbijo za nadzor nad boleznimi in škodljivci v veliki meri sintetične kemikalije, ki pa pomorijo tudi veliko število koristnih žuželk in mikroorganizmov. ”Staromodni” pristop k takšnim problemom v kmetijstvu je bil drugačen. Širjenje bolezni in škodljivcev se je preprečevalo z mešanimi posevki. Škodljivci in bolezni imajo tako otežene okoliščine za širjenje, določene rastline pa se med seboj lahko celo ščitijo. Prevlada monokultur v kmetijstvu je žal pripomogla k izginotju naravne, gensko-bazirane odpornosti posevkov.
Širjenje bolezni in škodljivcev se je preprečevalo z mešanimi posevki.
Podaljšanje sezone obiranja
Prav tako, kot so okusi različnih sort redkvic, kumaric ali paprik lahko drugačni, sadeži dozorijo ob različnem času in z različno hitrostjo. Zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte so ključnega pomena za podaljšanje sezone pobiranja pridelkov. Še posebej pomembno je to za vse pridelovalce hrane – tako tiste s samooskrbnimi vrtovi, kot manjše kmetije. Logično – pomislite, da ves vaš pridelek dozori naenkrat – kako boste vse naenkrat pojedli (ali prodali) preden se pokvari? Tudi podaljševanja časa izobilja je en izmed razlogov zakaj smo vedno sadili in razvijali različne sorte kulturnih rastlin.
Biodiverziteta v izogib tveganju
Ta točka se navezuje na zgornjo – torej: bolj raznoliki kot so posevki, manj možnosti obstaja, da bi ostali brez pridelka, v primeru, če se načrti izjalovijo. To ima namreč lahko velikanske ekonomske posledice. Kmetje, ki pridelujejo samo en posevek so namreč zelo ranljivi, saj jih lahko močno prizadenejo bolezni, škodljivci in naravne ujme. Prav zaradi tega je dandanes velika večina sodobnih kmetov odvisna od državnih pomoči in zavarovalnic, kar pa ni ne trajnostno, niti varno.
Vsako seme pripoveduje svojo zgodbo
Zgodbe modernih sort semen po navadi pripovedujejo o znanstveniku, ki služi korporaciji, katera izkorišča in odira svoje zaposlene. V nasprotju s tem so zgodbe semen, ki jih pozna človeštvo že stoletja, močne in pomenljive. S seboj nosijo zgodovino in kulturo ljudi, ki so jih pridelovali, zapise generacij. Kot npr. zgodba o ženski prisiljeni v suženjstvo, ki je v svoje lase skrila semena starodavne sorte afriškega riža; ali majevska legenda o stvarjenju človeka iz semen koruze in pravljica o čarobnem fižolu, ki jo vsi poznamo…. Raznolika hrana sveta in raznolika semena iz katerih ta hrana pride, so dragocen del človeštva. Brez njih ne bi obstajali.