Vrt nas v tem obdobju obdaruje z obiljem, se zahvaljuje za ves čas, ljubezen, prisotnost in čutnost, ki smo mu jo namenili. Naj bo teh nekaj napotkov usmeritev ali prijazen opomnik, da še naprej skrbimo zanj po svojih močeh.
Zalivanje vrta – Brez vode ni življenja
tudi hranil rastline ne dobijo. Zato v poletnih dneh poskrbimo, da bo prst dovolj vlažna.
Prvi korak do ohranjanje vlage v tleh je zastirka.
Zastirka je lahko iz slame, sena, listja, miskanta, komposta, samoniklih rastlin…. Njena naloga je, da zaščiti tla pred zunanjimi dejavniki, pred soncem, vetrom, močnimi nalivi. Sonce tla izsušuje, veter jih odnaša, padavine zbijajo. Posledično prihaja do erozije tal, struktura tal se ruši, tla postajajo vedno bolj zbita in seveda izsušena. Saj veste, kako se poleti naredi na površini tal trda skorja.
Zastirko med letom redno obnjavljamo. Naj ne bo predebela in ne pretanka, nekje okoli 3 cm bo dovolj. Z zastirko pa se rešimo tudi pletja!
Pa še na nekaj moramo biti pozorni. Na pravilno zalivanje. Zalivamo redko, pa tedaj obilno. Moj vrtiček, ki ni ravno velik, saj obsega le kakšnih 40 m2, zalivam poleti tudi po eno uro. A le vsaka dva ali tri tedne, četudi ni padavin. A ni to krasno!
Pomembno je namreč, da zalivamo tako dolgo, da namočimo tla v globino vsaj 25 cm. To preverimo tako, da po določenem času zalivanja z motiko ali lopato odgrnemo tla.
S takim zalivanjem naredimo zalogo vode v tleh in le tako rastline razvijajo globoke korenine, s katerimi lahko potem v obdobju suše črpajo vodo iz globine. Če pa vsak dan zalivamo le malo in kratek čas, zalivamo samo zgornji sloj tal, ki se v vročini dokaj hitro izsuši, še posebej, če ni zastirke, hkrati pa tudi prisilimo rastline, da razvijajo korenine le na površini – tam, kjer je voda. Ne razvajajmo torej naših rastlin z vsakodnevnim zalivanjem. Po sajenju jih seveda zalivamo pogosteje, dokler se ne urastejo in tudi, ko sejemo seme, moramo poskrbeti, da ima le to ves čas vlažno posteljico, če ne niti ne vzklije.
Pomoč rastlinam
Večje porabnice hranil, kot so kapusnice (zelje, brokoli, cvetača, ohrovti) in plodovke (bučke, buče, paprika, paradižnik, jajčevec…) potrebujejo v tem času malo naše pomoči, še posebej, če niste v jeseni ali spomladi na gredice dodali kompost ali kompostiran hlevski gnoj.
Gnojilo si lahko pripravimo kar doma iz kopriv in gabeza. Koprive vsebujejo veliko dušika, železa, tudi kalija, kalcija in fosforja, gabez pa je bogat s kalijem.
Recept za prevrelko iz koprive in gabeza:
500 g svežih ali 100 g suhih listov prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko rastlinski deli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh, ob rastlinah.
Če na splošno rastline slabo uspevajo, si lahko pomagate z rmanom. Rman vpliva na delovanje drobnoživk v tleh. In prav slednje je zelo pomembno, saj drobnoživke poskrbijo, da rastline dobivajo hranila takrat ko jih potrebujejo in toliko kot jih potrebujejo.
Pripravki iz rmana
Čaj
Pet posušenih velikih socvetij rmana prelijemo z 1 l vrele vode in pustimo stati vsaj 15 minut.
odcedimo in razredčimo s toplo vodo v razmerju 1 : 3. Idealna temperatura čaja s katerim škropimo je okoli 25°C.
Zalivamo po tleh ob rastlinah ali po njih, enkrat na teden. Biodinamiki priporočajo škropljenje ob dnevih za cvet.
Hladen izvleček
50 gramov posušene zeli narezane na manjše kose prelijemo z 2,5 l vode. Pustimo stati 24 ur, nato pa tekočino precedimo. Rastline škropimo z nerazredčeno tekočino.
To pa še ni vse, za kaj lahko uporabimo ta ljubka socvetja s travnikov, ki ravno sedaj cvetijo v obilju. Prej opisana pripravka lahko uporabite tudi za zaščito pred škodljivci (uši, kapusova muha, korenjeva muha, čebulna muha, česnova muha, porova zavrtalka, porov molj, kapusova sovka) in boleznimi (glive plesnivke in pegavosti).
Ker rman vzpodbuja delovanje žvepla in kalija, kar je zelo dobrodošlo pri plodovkah, ki ju potrebujejo veliko, tudi plodovke zalivamo in škropimo s pripravki iz njega. Če bilke pomešamo med zastirko, pa se bomo uspešneje spopadali s polži, saj jim rman smrdi.
Namig za večji pridelek stročjega fižola
Konec aprila ali v začetku maja posejani nizek fižol za stročje že začenja oblikovati stroke. Da bodo rastline dalj časa nastavljale nove cvetove in s tem tudi plodove, pobiramo stroke, če se le da, na dneve za cvet. Tudi nitk pri takrat obranem fižolu ne bo, in v hladilniku se bodo stroki dlje obdržali
Kaj sejemo in sadimo julija
Še zdaleč nismo zaključili s setvami in sajenjem.
Mnogo vrtnin sejemo ponovno, v intervalih, kot denimo rdečo peso, korenček, rukolo, nizek fižol.
Ravno v tem času pa moramo tudi poskrbeti, da bomo pobirali zelenjavo z vrta tudi jeseni in pozimi. O jesensih sortah rediča in endivije ter o drugih poletih setvah smo pisali tudi tukaj.
Setveni koledar Marije Thun in vrtna opravila v juliju:
Kako deluje setveni koledar Marije Thun in zakaj ga izbrati, lahko preberete v tem članku.
Setev v Juliju
Korenina: korenje, rdeča pesa, pozna koleraba, črna redkev, strniščna repa
List: radič za rezanje, rukola, poletna solata, radič, endivija, sladki komarček, zgodnje zelje
Plod: fižol nizki, kumare, sladka koruza
Presajanje v Juliju
Korenina: pozna koleraba
List: pozno zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, brstični ohrovt, poletna solata, poletna endivija, zimski por
Cvet: pozni brokoli
Plod: fižol nizki, kumare, sladka koruza
Avtor:
Jerneja Jošar, dipl.ing.agro.
In še en nasvet!
Tudi če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!
Če pa nimate Android telefona ali ste bolj navajeni na računalnik, se lahko brezplačno registrirate na našo spletno aplikacijo Posadi.si. Poleg setvenega koledarja in nasvetov lahko s spletno aplikacijo tudi načrtujete vaš vrt.
