Trajnice poleti
Veliko ljudi je prepričanih, da na vrtu nič ne raste, če ne skrbimo za stalno zalivanje. Zlasti v vročih in sušnih poletjih mnogo naših vrtnih rastlin, od zelenjave do cvetočih in drugih okrasnih rastlin, res potrebuje stalno skrb. Mnogo pa je tudi takšnih rastlin, zlasti med vrtnimi trajnicami, ki niso nič zahtevne, pa bodo vseeno lepe. In vsi tisti, ki nimajo časa ali nočejo biti sužnji svojega vrta, jih z veseljem posadijo.
Ker je trajnic res ogromno in ker se med seboj zelo razlikujejo po mnogih lastnostih, tudi po tem, koliko vode potrebujejo, lahko med njimi poiščemo celo take, ki jih skoraj ne bo treba zalivati.
Za vse tiste, ki imajo radi lepo cvetoče in bogato rastoče gredice trajnic, nimajo pa veliko časa zanje, velja pri izbiri in zasajanju nekaj pravil.
Izbiramo vrste in sorte, ki so po svoji naravi zdrave in trpežne. Primerne morajo biti za dane rastne pogoje (sonce ali senca, sušno ali vlažno rastišče).
Za vsak prostor se zagotovo najdejo primerne trajnice, le poiskati moramo prave. Pri tem iščemo sadike, ki niso preveč pomehkužene in se bodo sposobne prilagoditi naravnim rastnim pogojem.
Štiri zlata pravila pri sajenju trajnic
1.Zemljo, kamor nameravamo saditi, bomo temeljito zrahljali, poskrbeli za pravo razmerje glinastih in peščenih delcev, da bo v zemlji ravno prav zraka in vode. V njej ne sme biti trajnih plevelov in bogato bomo pognojili z organskimi gnojili, saj sadimo za mnoga leta.
2. Trpežne sadike lahko sadimo v vseh letnih časih, da le zemlja ni zmrznjena. Je pa treba vedeti, da se v vročem delu leta sadike hitro vrastejo, če poskrbimo za dodatno vodo, če je v naravi primanjkuje. Saditve v idealnem času, ko je zemlja vlažna, temperature pa niso visoke, skoraj ni treba zalivati niti ob sajenju. Kadar sadimo v hladnem ali celo mrzlem delu leta, bodo sadike v zemlji počivale, dokler se ne otopli in šele potem začele z rastjo.
3. Saditve morajo biti dovolj goste, da rastline kmalu pokrijejo tla pod seboj. Le pokrita zemlja namreč omogoča življenje mikroorganizmom in drobnim živalicam v tleh in s tem trajno plodnost.
4. Takoj po sajenju lahko zemlji in rastlinam pomagamo z nežnimi zastirkami (zdrobljena slama in podobno), ki bodo v zemlji ohranjale vodo, rahlost tal. Ob tem bo zastirka tudi preprečevala kaljenje plevelov in pomagala preživeti talnim mikroorganizmom. Pri tem lesni sekanci in zmleto lubje ne sodijo med nežne zastirke, pač pa so to grobi pokrivači tal, ki imajo čisto druge funkcije in z njimi prekrivamo le tla, kjer ne želimo na njih in v njih nič živega. Takšne prekrivače tal, tudi v večjih debelinah, dobro prenašajo drevesa in grmovnice, vsemu ostalemu rastlinju pa naredijo več škode, kot koristi.
Če smo upoštevali ta pravila, bo vzdrževanje trajnic tudi v sušnem in vročem poletju dokaj enostavno in prav gotovo nam bodo v veselje in ne v breme. Čisto pozabiti sicer ne bomo smeli nanje. Mnogih pa sploh ne bo potrebno zalivati. Če pa že, bomo to storili poredko, ampak takrat res temeljito.
Kako spodbudimo ponovno cvetenje trajnic
Občasno bo pač treba populiti tistih nekaj plevelov, odstraniti nelepe dele rastlin, morda odmrle, poškodovane ali odcvetele.
Pri marsikateri trajnici spodbudimo ponovno cvetenje, če odcvetela cvetna stebla porežemo prav pri tleh. Taki so recimo vsi rmani (Achillea) in nekatere sorte kadulj (Salvia nemorosa), ameriški slamniki (Echinacea purpurea) v mnogih sortah.
Nekatere trajnice po cvetenju le prikrajšamo, da se njihova rast zgosti in ponovno zacvetijo. Take so recimo vse mačje mete (Nepeta mussinii).
Mnogim trajnicam pa po cvetenju preprosto odstranimo cvetna stebla, ko niso več lepa. Pri tem seveda ne čakamo pri vseh na pomlad, ampak sproti poskrbimo za lep videz nasada. Le tiste, ki ohranijo stabilnost tudi, ko se posušijo, pustimo na gredi do pomladi.
Trpežnih trajnic torej tudi poletna suša ne bo kaj prida prizadela in če smo izbrali ‘pravo trajnico na pravo mesto’ sploh ni potrebno, da nas skrbi, kako bodo preživele ob naši daljši odsotnosti.
Avtor: Jožica Golob-Klančič, univ.dipl.ing.hort. in krajinske arhitekture
Slike: Mojca Rehar Klančič, univ.dipl.ing. agronomije