Kaj je večji užitek kot gojenje, obiranje in pokušanje lastnega pridelka? Zato v svojem bivalnem vrtu le najdimo prostor tudi za sadno drevje.

V velikem vrtu ima ponavadi sadni vrt svoj prostor in tvori nekakšno zaključeno celoto, v manjšem vrtu pa ga vključimo v strukturo ostalega vrta.

Sadni vrt je lahko zelo dekorativen, hkrati pa tudi zelo donosen.

Kdaj posadimo sadno drevje?

Pri sajenju sadnega drevja je izrednega pomena to, da sadimo sadno drevje v jeseni, če nam to ni uspelo, pa takoj konec zime ali najpozneje zgodaj spomladi.

Jeseni imamo večji izbor sadik, rastline pa se preko zime zakoreninijo ter spomladi dovolj zgodaj odženejo.

Če smo to zamudili, lahko sadimo v spomladanskem času, takoj ko nam narava dopušča sajenje. Torej ko zemlja ni več zmrznjena, ko se ozračje nekoliko otopli. Mesec marec je za takšna opravila najbolj primeren, delno tudi začetek aprila.

Z sajenjem drevesa pa vsekakor ne smemo odlašati, saj ko pride enkrat čast brstenja, rastline ne bodo uspele pravilno. Razlog je v temu, da morajo rastline najprej razviti koreninski sistem (se dobro ukoreniniti), šele nato so sposobne razviti zelene dele. Te rastline v prvem letu mnogo manj zrastejo kot tiste, ki so posajene jeseni.

Zavedati pa se moramo, da naš vrt ni plantaža, to tudi upoštevamo pri izbiri in nakupu sadnih dreves na ustreznih podlagah.

Načrtovanje sadnega vrta

Kot celoten bivalni vrt je potrebno načrtovati tudi sadni del vrta, katerega umestimo že v funkcionalno zasnovo vrta. Pri tem moramo biti pozorni na vrsto dejavnikov, ki so izrednega pomena za kasnejši izgled sadnega vrta in bujno rast sadnih dreves.

Določiti moramo:

• lego objekta (S-J; predvsem breskve in marelice sadimo na južno lego, da zagotovimo dovolj sonca za zorenje plodov),
• končno višino odraslih dreves (rastline na bujnih podlagah zrastejo višje, kot tiste na šibkejših podlagah)
• in talne razmere za sajenje (pH, založenost tal s hranili).

Več o načrtovanju sadnega vrta si preberite v našem blogu: Kako načrtovati zasaditev sadnega drevja okrog hiše

Ne pozabimo tudi svojih želja prilagoditi klimatskim razmeram v naši regiji: niso vsa drevesa primerna za sajenje kjerkoli. Nekatera drevesa imajo rada toplejše kraje, nekatera hladnejše. Glavno težavo predstavlja seveda zimski čas, saj bo tako drevo začelo stagnirati, ni izključeno tudi, da bo drevo umrlo.

Podlage

Za sajenje v bivalnem vrtu se odločamo med srednje bujnimi in bujnimi podlagami:

• jablane: MM106, MM111, sejanec;
• hruške: kutina, sejanec;
• češnje, višnje: colt, sejanec;
• slive, marelice: mirabolana;
• breskve, nektarine: sejanec.

Izogibamo se sajenju dreves, cepljenih na šibke podlage, saj potrebujejo za dober obrod več nege in rednega tretiranja z FFS sredstvi, pa še njihova življenjska doba je precej kratka, saj je načeloma potrebno nasad obnavljati vsakih deset let. Ponovno se uveljavljajo stare sorte sadnega drevja, saj so bolj odporne proti rastlinskim boleznim in škodljivcem. Stare sorte nam že ob minimalni negi bogato obrodijo.

Opraševanje

Pri izbiri sadnih dreves moramo biti pozorni tudi na opraševalne odnose med sadnimi vrstami in sortami. Nekatero sadno drevje se oplodi z lastnim cvetnim prahom (samooplodno), ostalo sadno drevje potrebuje za uspešno oploditev znotraj vrste ustrezni cvetni prah druge sorte (samoneoplodno).

V kolikor sadimo na našem vrtu neustrezne sadne sorte, bo naš sadovnjak v spomladanskem času lepo cvetel, vendar v jeseni ne bo ustreznega pridelka.

Med samooplodne vrste spadajo kutine, breskve, marelice in jagodičevje. K samoneoplodnim prištevamo jablane, hruške, češnje, slive in mandeljne. Pri teh sadnih vrstah sadimo skupaj vsaj dve sorti, ki sta dobri opraševalki (diploidni) ali tri sorte, če je ena opraševalka nekoliko slabša (triploidne). Sorte, ki so namenjene opraševanju, morajo cveteti istočasno kot glavna sorta.

Z medsebojnimi križanji pa so uspeli znotraj samoneoplodnih vrst dobiti samooplodne sorte, katere za oprašitev ne potrebujejo opraševalnih sort (primer za češnje: Lapins, Stella, Sunburst).

Nakup sadik

Ko nastopi čas sajenja, se odpravimo po nakupu sadnih sadik.

Sadno drevje vedno kupujemo v za to specializiranih drevesnicah, kjer nam znajo ob nakupu tudi ustrezno svetovati.

Prodajalcu oziroma usposobljenemu svetovalcu v drevesnici najprej predstavimo izdelan načrt sadnega vrta, v kolikor ga imamo izdelanega. Če je načrt kvaliteten in ga je izdelal usposobljen načrtovalec, potem po priloženem popisu izberemo sadike.

Pri izboru se osredotočimo predvsem na kakovost sadik in primernost za sajenje na našem območju. O primernosti sadik se lahko prepričamo iz spremljajoče etikete – potnega lista, ki je priložen vsaki sadni sadiki, kakovost pa preverimo z vizualnim pregledom. S potnega lista preberemo za nas pomembne podatke o rastlini: botanično ime, sorto, podlago, datum izdaje in dobavitelja.

V kolikor pridemo v drevesnico brez izdelanega načrta, moramo skupaj s svetovalcem izbrati ustrezne sadne vrste in sorte za naš vrt. Priporočljivo je, da si doma zabeležimo nekaj osnovnih značilnosti o našem vrtu: orientiranost vrta, globina tal, razpoložljiv prostor namenjen sadnemu vrtu, naše osebne želje glede sadnih vrst, družinske potrebe in po možnosti tudi fotografijo vrta. Skupaj potem določimo, glede na specifičnost vrta, potrebno število primernih sadnih sort, na ustreznih podlagah. 

Na kaj moramo biti pri nakupu sadik pozorni?

Pri nakupu vedno pazimo, da kupimo  nepoškodovane, zdrave in vitalne sadike z dovolj koreninami, ker bomo le tako zagotovili njihovo bujno rast in obstoj. Upoštevati moramo tudi poreklo sadik. Vedno izberemo sadike, ki so bile vzgojene v krajih z ostrejšim oziroma enakim podnebjem ter enako ali višjo nadmorsko višino, kot je na območju, kamor bomo sadike posadili. To je pomembno zaradi zimskih pozeb, saj so rastline iz toplejših krajev slabše prilagojene in manj odporne na mraz in nizke temperature.

Sadike vedno prenašamo iz hladnejših krajev v toplejše, nikoli obratno.

Sadne sadike se načeloma kupuje kot sadike z golo korenino, v času mirovanja rasti. Pri nakupu takšne sadike moramo biti pozorni na ustrezno skladiščenje sadik v drevesnici (zakop v mivki ali zemlji), opremljenost sadik z ustreznim potnim listom in način rokovanja prodajalca s sadikami, da ne pride do izsušitve koreninskega sistema.

Avtor tokratnega članka je Matjaž Vilhar iz Drevesnice Štivan. Več o Drevesnici Štivan in njihovem pestrem izboru sadik si lahko ogledate na njihovi spletni strani: www.drevesnicastivan.si.