Praznične jedi z zimsko zelenjavo iz domačega vrta

V decembru, ko so dnevi krajši in včeri daljši, ni nič lepšega, kot se pogreti s toplo enolončnico iz zimske zelenjave ali gratinirano zimsko zelenjavo iz pečice. Tisti, ki ste poskrbeli za ozimnico se zagotovo veselite bučnih juh, korenja, pastinaka, fižola, rdeče pese ipd. Za praznične jedi pa se na vrtu še vedno najde zelenjava, kot je ohrovt – brstični, kodrolistni ali vrzote, celo radič in por. Čeprav je zima čas mirovanja, pa se tudi na lokalnih tržnicah zagotovo najde pestra ponudba sezonske in lokalne zelenjave.

In kakšne so prednosti tega, da tudi v prazničnem času na mizo postavimo lokalno in sezonsko hrano? Na portalu Naša super hrana so takole zapisali: “Pridelki lokalnega izvora imajo višjo biološko in hranilno vrednost, saj so bili obrani v polni dozorelosti. Zaradi kratkih transportnih poti lahko vsebujejo manj pesticidov in tudi manj konzervansov, saj živil ni potrebno pripravljati na dolg prevoz.”

Praznične jedi brez kislega zelja (ali repe) ni

praznične jedi, kislo zelje, priloga

Le malokdo si zimo pri nas lahko predstavlja brez kislega zelja in repe. Zimskih krožnikov v Sloveniji ni brez teh dveh, to sta tudi glavna okusa zime. In to z razlogom. Znano je, da kislo zelje in kisla repa pripomoreta k boljšemu počutju, vzpostavljata zdravo razmerje mikroorganizmov v telesu in spodbujata prebavo. Odlično za krepitev imunskega sistema v hladnejših prazničnih dneh.

Prav tako sta zelje, kot repa tudi izjemno obstojna in tudi ugodna ter posledično dostopna. Poznamo več vrst zelja, pri nas pa uporabljamo predvsem belo in precej manj rdeče zelje. Zelje je bogato z minerali in vitamini. Vsebuje kalij, železo, žveplo, baker, natrij, magnezij, vitamin C, vitamin B1, provitamin A, vitamin K, vlaknine, folno kislino, tiamin …

Pri nas se je zelje kisalo že vse od sredine 18. stoletja, pripravljamo pa ga tudi v juhah, sarmah, enolončnicah, solatah in podobnih jedeh. Primorci si zime nikakor ne predstavljamo brez naše jote – z zeljem ali repo. Več o kislem zelju si lahko preberete tudi na strani Inštituta za nutricionistiko in se celo sami lotite kisanja zelja.

Torej – zakaj ne bi tudi letos med praznične jedi postavili zelja in / ali repe. Bodisi kot prilogo ostali jedem, ali kot samostojno jed.

Nabor receptov iz kislega zelja najdete tukaj.

Praznične jedi z ohrovtom ali po naše, vrzotami

Vrzote ali ohrovt so seveda poznali že naši daljni predniki. Zlasti v zimskem času so vrzote, kot jih ponekod na Primorskem imenujemo, dušene v loncu, odlična priloga, ki se poda tako k bakalaju kot klobasam. Kot je zapisal zgodovinar Alberto Pucer, je to stara jed, ki so jo na mizah večkrat imeli oglejski patriarhi že v 11. stoletju. V Istri in drugod na Primorskem ima veliko imen, na vsakem koncu, v vsakem dialektu drugačnega: brokula, broskva, kapučinka, rudica, vešica, vrzota, verzota, zeje, zele, zelje. (lat. Brassica oleracea var. acephala, it. kavolo verzotto, nem. Grϋnkohl, Blattkohl, an. kale, collards, flowering cabage).

Ohrovt (vrzote po primorsko) se odlično poda k ribjim in mesnim jedem, pogosto pa je bil to glavni obrok primorskih kmetov, skupaj s polento.

Ko so na portalu Inštituta za nutricionistiko zapisali, ohrovt sodi med nizkokalorična živila, a ima bogato hranilno sestavo. Tako v njem v večjih količinah najdemo minerale kot so kalij, magnezij, mangan, nekaj manj pa ima železa in kalcija. Od vitaminov je pomembno omeniti vitamine K, C in A, folat ter vitamin B6. Vitamin C in A sta močna antioksidanta. Ohrovt vsebuje tudi številne flavonoide vključno s kampferolom in kvercentinom, ki imata dokazano antioksidativno delovanje. Skupaj z vitamini C in A so zaslužni za visok antioksidativni potencial ohrovta.

Dodajajo še, da je za doseganje koristnih učinkov pomembna pravilna priprava ohrovta. Najboljši učinek za ohranjanje hranilnih snovi v ohrovtu dosežemo s kratkotrajnim, petminutnim dušenjem.

V Vipavski dolini pa so ga še pred nekaj desetletji celo kisali – tako kot zelje ali repo. Na tej povezavi lahko najdete nekaj idej za jedi iz ohrovta.

Bučne – kremno sladke praznične jedi

praznične jedi, zelenjavni recepti za praznikeBuče so eden izmed najboljših pridelkov za ozimnico, ki si jih lahko zamislimo. Ne samo, da so za vzgojo zelo nezahtevne in obilno rodijo, ampak so tudi zelo hranljive. Vsebujejo visoke vrednosti vitamina A in C. Buče za ozimnico zdržijo ogromno časa, seveda odvisno od sorte. Nekatere lahko hranimo tudi do šest mesecev! Takšna je na primer Hubbard buča, zimska buča z zelo trdo lupino. Kako porabiti buče pa verjetno ni vprašanje, saj jih lahko uporabimo tako v sladicah kot slanih jedeh.

Iz buč tako lahko za praznike skuhate kremno juho, ki jo postrežete kot predjed. Ali pa buče čisto preprosto narežete na večje kose in jih popečete v pečici. Iz buč lahko celo spečete pecivo, ali pa jih uporabite za sladki nadev (kot marmelado). Možnosti je nešteto, seveda pa morate tudi vedeti s katero sorto buč imate opravka. Najboljša bo kremna juha iz hokaido ali maslenih buč, popečene so odlične vse, buče s slajšim mesom pa bodo primernejše za pecivo.

Nekaj receptov za jedi z bučami najdete tukaj.

 

Prav je tudi, da opozorimo na vpliv, ki ga imata lokalna in sezonska hrana. Na portalu Naša super hrana, so to lepo povzeli: “In ne pozabite – prehranjevanje z lokalno pridelano hrano je pomembno tudi z vidika zniževanja škodljivih okoljskih vplivov. S tem se izognemo stroškom in okoljskim vplivom prevoza surovin od daleč, ki vključujejo ogljični odtis prevoza, vse vplive pakiranja, nastale odpadke zaradi prevoza, dodatno zaščito prehranskih izdelkov zaradi prevoza, ogljični odtis zaradi shranjevanja itd. Posredno zmanjšamo rabo pesticidov in gnojil, ki so nujno prisotni v masovni proizvodnji. Postopoma se prilagodimo sezonski ponudbi, ki je na voljo – nesezonska hrana ima veliko večji vpliv na okolje, ker jo uvažamo iz oddaljenih držav ali pa z veliko večjimi vplivi (ogrevanje) pridelujemo lokalno.”

Za konec pa dodajamo še misel Khalila Gibrana

 

“Hrana izraža našo povezanost z zemljo. Vsak grižljaj vsebuje življenje sonca in zemlje. Do katere mere se nam hrana razkrije je odvisno od nas samih.” (Kahlil Gibran)

Vesele praznike vsem!

Povej naprej: