Pozimi, ko nam temperature niso ravno naklonjene za vzgojo zelenjave, je potrebno poiskati alternative za naše potrebe po vitaminih. Mikrozelenje oz. kalice vsebujejo zelo veliko vitaminov, mineralov in vlaknin ter so zelo dobrega okusa. Primerne so za solate, smutije in dekoracije jedem. Ker kalice režemo v zelo mladem stadiju razvoja, sama rastlinica iz semena počrpa vse vitamine, minerale in sladkorje za začetek razvoja rastline. Kar pomeni, da ima sama kalica do 40 krat večjo vsebnost vseh potrebnih snovi (vitaminov, mineralov in antioksidantov), ki jih človeško telo potrebuje za normalen razvoj in samo zdravje. Preberite, kako vzgojiti mikrozelenje doma, v hiši na okenski polici.

Pomembno je, da je že seme čisto, netretirano in (če je le možno) iz ekološke pridelave. Zakaj? Kalice režemo v mladem obdobju, kar pomeni, da vse škodljive snovi sama rastlina, če seme ni primerno, počrpa in s tem nevarne snovi pri uporabi zaužijemo.

Postopek gojenja mikrozelenja

1. Izberemo pravo seme:

Gojimo lahko sončnico, grah, gorčična semena, vodno krešo, blitvo, špinačo, lucerno (alfa – alfa), repico, redkvico, repo, peteršilj, drobnjak in še veliko drugih vrst. Seme mora biti čisto, kar pomeni, da je brez drugih primesi (pleveli, nečistoče itd.), prav tako pa mora imeti zagotovilo, da ni tretirano z fitofarmacevtskimi sredstvi, da je zdravo in neoporečno. Najboljše zagotovilo je certificirano biološko ali ekološko seme.

2. Izberemo pravi substrat:

Pri rastlinah, katere imamo namen uživati, tudi pri substratu ne smemo varčevati. Najboljši je biološko ali ekološko certificiran substrat za gojenje, ki je bil predhodno razkužen. Imeti mora pH med 5,5 in 6,5 ter pravo razmerje med mineralnim in organskim delom. Sama se poslužujem substratov, ki so malo dražji (10–20 € / 70 l), saj mi le tako proizvajalec zagotovi, da v substratu ni nevarnih organizmov, plevelov in da je substrat ustrezne kakovosti.

Preberite tudi: Substrat in zemlja – kaj je razlika?

V primeru, da nam finance ne dopuščajo cenovno dražjega substrata, si ga lahko doma sami razkužite. Vse, kar potrebujete, je velika posoda, v kateri boste segreli vodo do vretja in s to vodo potem dobro prelili substrat. Kako to storiti? Zagotovo se vam doma valja kakšen plastičen črn zabojček, katerega iz notranje strani oblečete s kopreno ali filcem. Potem v zaboj stresete zemljo, ki je ne sme biti preveč (da se celotna zemlja enakomerno razkuži), in čez zemljo počasi zlivate vrelo vodo.

Ko zemljo dobro razkužite, celoten zabojček pokrijte s kopreno, da voda lepo odteče in se substrat rahlo osuši. Ko je substrat primerno suh (da ni premoker, se ne sprijema), je pripravljen za nanos na pladenj.

3. Pladenj za gojenje mikrozelenja

Ker kalice ne potrebujejo veliko zemlje, so pladnji lahko nižji. Priporočam pladenj višine do 3 cm, lahko so tudi malo višji. Nekateri uporabljajo tudi višine 10 – 13 cm, ampak je potem samo rezanje kalic toliko bolj oteženo, kar vam bom razložila v naslednji točki.

4. Količina substrata na pladenj

Dno pladnja pokrijete približno z 1 cm plasti zemlje, katero dobro utrdite, saj mora biti zemlja zravnana in brez vdolbin. To pa zato, da je seme med nanašanjem enakomerno porazdeljeno po substratu zaradi samega predora korenin in kasneje rasti kalic (enakomerna rast v višino) in pa zaradi zadrževanja vode, saj bi se v vdolbinah voda dlje časa zadrževala, kar pa lahko kasneje vodi do plesni. Preden na substrat nanesemo seme, ga je potrebno dovolj namočiti, da je lepo vlažen.

5. Nanos semena na pripravljen substrat

Količina semena je odvisna od tega, katero seme boste uporabili (velikost in teža semena). Pri kalicah je potrebno seme enakomerno porazdeliti po celotni površini, kar pomeni, da se seme ne sme prekrivati. Pri nanašanju manjših/drobnejših semen si lahko pomagate z posodicami, ki jih uporabljamo za sol, poper, začimbe. Pomembno je tudi to, da je semena dovolj, da prekrije celotno površino tudi po robovih.

6. Posejano seme obtežimo

Ko seme enakomerno nanesemo, ga obtežimo. To lahko storimo tako, da ga pokrijemo z alufolijo ali kakršno koli PVC folijo, na katero potem položimo še en pladenj in na ta pladenj postavimo nekaj težkega, kot je npr. skodelica ali dve. To storimo zato, da ko seme začne kliti, najprej požene prvo glavno korenino, ki mora prodreti v sam substrat, saj semena ob nanosu ne zakrijemo z dodatnim substratom, kot to delamo pri sejanju zelenjave na vrtu ali gredicah.

7. Spremljamo kalitev semen

Koliko časa seme klije, je odvisno od vrste/sorte. Povečini je to nekje med 3 in 5 dni. Vmes spremljamo napredek, tako da recimo po 3 dneh vzamemo obtežitev iz pladnja in pogledamo, kako napreduje samo klitje. Paziti moramo, da ne obtežujemo predolgo časa, saj lahko pride do poškodbe kalčka in do plesni oz. gnitja zaradi visoke vlage. Skrbimo tudi za vlažnost substrata, najlažje kar s pršilko.

8. Pladenj prestavimo na svetlo okensko polico

Po 3 – 5 dneh, ko se seme dobro ukorenini, odstranimo obtežitev in folijo ter postavimo celoten pladenj na svetlo okensko polico (najboljša pozicija okna je na J, JV ali JZ). To pa zato, ker rastline potrebujejo dovolj svetlobe za tvorbo klorofila in ob njenem pomanjkanju postanejo izdolžene, s tankim stebelcem in se zato lahko upognejo, zlomijo. Skrbimo za vlažnost substrata.

Od setve do žetve poteče samo nekje od 10 – 14 dni, tako da lahko svežo domačo zelenjavo uživate zelo hitro. Rastlinice s škarjami odrežete tik nad substratom, ko se pojavi prvi par pravih (in ne kličnih) listov.

Ko so škrobi in sladkorji iz semena počrpani in ko ima kalica primerno velikost za rez (od 10 – 15 cm), je rastlina iz semena dobila celotno nutricionistično vrednost, kar pomeni, da ima res veliko vsebnost vitaminov in mineralov. Če bi kalico pustili rasti naprej v odraslo rastlino, bi se te snovi porazdelile po rastlini in uporabile za razvoj rastline ter kasneje za razvoj semen.

In kakšne so koristi pri uživanju mikrozelenja?

Splošno znano je, da prehranjevanje z zelenjavo znižuje verjetnost pojava določenih bolezni. Znanstveniki pripisujejo zasluge predvsem visokim količinam vitaminov, mineralov in koristnih organskih spojin. Glede na to, da mikrozelenje vsebuje še višje količine teh hranil, se predpostavlja, da imajo podoben ali višji učinek na zdravje.

Vsebnost nutrientov sicer varira glede na sorto, vendar je večina vrst zelo bogatih z kalijem, železom, cinkom, magnezijem in bakrom. Ena od študij je izmerila količino vitaminov in antioksidantov 25 različnih sort mikrozelenja. Količino vsebnosti so primerjali z bazo nutrientov pri odraslih rastlinah. Med raziskavami so ugotovili, da določene vrste res vsebujejo nižje količine nutrientov, vendar pa so glede na celotno raziskavo, količine vitaminov in antioksidantov pri določenih vrstah tudi do 40 krat višje kot pri »odraslih« rastlinah.

Pozitivni učinki uživanja mikrozelenja:

• Bolezni srca in ožilja: mikrozelenje je bogato z različnimi polifenoli, ki so skupina antioksidantov, povezanih z znižanjem nevarnosti za bolezni srca in ožilja. Študije kažejo to, da redno uživanje mikrozelenja niža trigliceride in slab LDL holesterol.
• Alzheimerjeva bolezen: prehrana, ki vsebuje velike količine antioksidantov – polifenolov, naj bi bila povezana z znižanjem nevarnosti za pojav Alzheimerjeve bolezni.
• Diabetes: antioksidanti naj bi pomagali pri znižanju stresa, ki prepreči vstop sladkorja v celice.
• Določeni tipi raka: zelenjava in sadje, ki vsebuje veliko antioksidantov – polifenolov, lahko zniža nevarnost za pojav določenih tipov raka.

Zaključek

Mikrozelenje je okusno, zdravo in se enostavno doda vaši dnevni prehrani na veliko različnih načinov. Lahko se ga uporablja v solati, smutijih ali pa kot dodatek glavnim jedem. Uporablja se ga lahko tudi samo kot okras na krožniku ali pa kot samostojna jed. Sama obožujem mikrozelenje sončnice, graha in gorčice v odlični osvežilni solati z dodatkom limone in olivnega olja. Glede na to, kako enostavno jih je vzgojiti doma, so še posebej učinkovit način, kako povečati vnos nutrientov, brez potrebe po nakupu velike količine zelenjave v trgovini. Poleg tega pa si lahko svežo zelenjavo pridelate sami, brez dodatkov pesticidov in umetnih gnojil, saj mikrozelenje potrebuje samo dober substrat in vodo (ne potrebujejo dodatnega gnojenja). Od setve do žetve poteče samo nekje od 10 – 14 dni, tako da lahko svežo domačo zelenjavo uživate zelo hitro. Sama jih uživam redno, saj si jih tudi doma pridelam. Zato vam priporočam, da z njimi poskusite tudi vi, ne bo vam žal.
Pa dober tek!

Tokratni zapis je prispevala Katja Škrabec, študentka agronomije, smer hortikultura na Univerzi v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.