Sadno drevje lepo popestri in dopolni naš zelenjavni vrt, tako s spomladanskim cvetenjem kot z zalogo vitaminov in mineralov v sadežih. Preden pa se odpravimo v drevesnico, naredimo podroben načrt za zasaditev sadnega drevja. Pomembno je namreč, katere sadne vrste želimo gojiti, kdaj v letu si želimo plodov in kakšne lege sploh imamo na voljo za sadno drevje.
Pred nakupom si pripravimo načrt za zasaditev sadnega drevja
Koliko prostora imamo?
Kot prvo se moramo vprašati, koliko vrta sploh lahko namenimo za zasaditev sadnega drevja. Če imamo na vrtu preveč rastlin hkrati, lahko prihaja do različnih neželenih zapletov, tudi do zamenjav. Določene sadne ter tudi okrasne rastline tvorijo plodove podobne drug drugemu, kar predstavlja nevarnost za naše zdravje.
Zato je priporočljivo, da se vrt razdeli na več delov. En del naj bo namenjen sadnemu drevju, drugi del naj bo za jagodičevje, tretji del za vrtni pridelek, četrti del za okrasne rastline, itd.
Drevesa razporedimo od višjih k nižjim
Nato moramo upoštevati končno velikost odraslih dreves. V ozadje damo drevesa višjih rasti ter nato gremo proti grmičevju. S tem bomo rastlinam omogočili več svetlobe.
Drevesa naj se med seboj ne prekrivajo, razdalja naj bo vsaj 4 do 5 metrov med posameznimi drevesi, saj jim bomo tako omogočili lažjo rast. Na končno višino lahko tudi vplivamo z ustrezno izbiro podlage, na katero je drevo cepljeno: rastline na bujnih podlagah zrastejo višje kot tiste na šibkejših podlagah.
Bodimo pozorni, da sadnim drevesom pustimo dovolj prostora za rast. Pri načrtovanju upoštevajmo načelo, da višja drevesa sadimo bolj na obrobje parcele, nižja pa bližje k objektu.
Sončna ali senčna lega?
Sadna drevesa najbolje uspevajo na območjih, bogatih z sončnimi žarki ter na majhni vetrni izpostavi. Najprimernejše lege so običajno južne ter jugovzhodne, vendar to ne drži vedno. Na vsaki lokaciji je treba opazovati zgoraj naštete dejavnike ter druge dejavnike, opisane v nadaljevanju.
Žal idealnih sadnih dreves in grmičevja za senčno lego ni. Morda lahko tja postavimo ameriške borovnice, sicer pa sadno drevje potrebuje sonce za dozorevanje plodov. Spomnimo se: če je v času dozorevanja češenj oblačno ali celo deževno vreme, te nikakor niso prav sladke!
Če pogledamo po sortah sadja, velja, da jablane in hruške glede osončenosti niso tako občutljive, približno enako sonca potrebujeta obe drevesi. Češnje so na sonce že nekoliko bolj vezane, zato je bolje, da jih sadimo na del vrta z več sonca. Največ sonca potrebujejo breskve in marelice.
V celinskem podnebju prihranimo najtoplejše in najzavetnejše lege za kakije, fige in marelice. V bližini hiše ali kakšnega višjega zidu jim bo še bolj toplo.
Kakšna tla potrebuje sadno drevje?
Tla lahko razdelimo na dve kategoriji:
- Težka, ilovnata tla so precej zbita. Dobro zadržujejo vodo, kar pomeni, da ostanejo spomladi zamrznjena dlje časa. To ponekod celo onemogoča sajenje dreves. Dobro zadrževanje vode pa je poleti prednost, saj je skrb zaradi suše manjša.
- Rahla, peščena tla se spomladi prej odtajajo in s sajenjem ni težav, vendar pa se poleti hitreje sušijo in zato potrebujejo večjo količino vode.
Slive in jablane rastejo na vseh terenih. Hruške pa imajo raje teren, kjer se voda zadržuje dalj časa v tleh.
Kar se hranil tiče, hruške in jablane potrebujejo globlja in bogatejša tla kot slive, ki uspevajo tudi na skromnejših tleh.
PH zemlje običajno za sadno drevje ni problematičen. V rahlo kisli do rahlo bazični zemlji bodo vsa drevesa prav lepo uspevala. PH je pomemben le za borovnice in kostanj, ki imajo radi kisla tla. Tem je treba tla predhodno ustrezno pripraviti. V jamo damo šoto, da tako ustvarimo kisla tla. Borovnice moramo saditi v izredno kisel substrat, ker v nasprotnem primeru propadejo.
Ko smo si pripravili načrt in upoštevali, pa se le odpravimo v drevesnico in si izberimo tiste sorte, ki v našem podnebju dobro uspevajo. Ne pozabite tudi, da izberete take sorte, da vam bo sadje na voljo čim večji del leta.
Več o tem, na kaj biti pozorni pri izbiri sadik, si preberite na našem blogu: Sadno drevje v bivalnem vrtu – kako izbrati pravo?
Vsebina je povzeta po webinarju z Matjažem Vilharjem, ing. vrtnarstva in krajinarstva, iz Drevesnice Štivan. Posnetek si lahko ogledate spodaj:
