Metode vrtnarjenja

Vrt na balkonu – kakšne so posebnosti in kaj lahko pridelamo

Vrtnarjenje običajno povezujemo z vrtom ob hiši. A so primerni prostori za gojenje zelenjave in začimb tudi balkon, strešna terasa ali tlakovano dvorišče. In celo okenske police. Vrtne gredice pač zamenjamo z lončki, koriti in visokimi gredami. In tako se vrtnarjenja lahko loti praktično vsak.

Balkonske zasaditve imajo celo nekaj prednosti napram velikim vrtovom: plevel, polži in nekateri drugi škodljivci le težko zaidejo na balkon.

vrt na balkonu zeliscaPoleg tega si posode lahko dvignemo na višino, ki nam ustreza. Količino lončkov in korit pa lahko sproti prilagajamo svojim potrebam. Tudi kakovost zemlje lahko sproti nadzorujemo in jo, ko se izčrpa, enostavno zamenjamo s svežim substratom.

Na kaj moramo biti pozorni, če bomo imeli vrt na balkonu

Kot prvo, potrebujejo rastline v loncih več vode oziroma bolj redno zalivanje. Plitvejši kot je lonec, bolj pogosto bo zalivanje potrebno. Potipajmo zemljo, poskusimo s prstom doseči nekoliko globlje plasti in če so suhe, je vsekakor čas za zalivanje. Zastirka nam bo pomagala zmanjšati izhlapevanje. Rastline ne marajo nestalnih razmer glede vlažnosti.

Kot drugo, moramo glede na lego in danosti balkona razmisliti, kam rastline postaviti. S katere strani sije sonce, kje bodo zaščitene pred vetrom? Če imamo več balkonov na različnih legah, je prilagajanje lažje, sicer pa si pomagamo z zastori za povečanje sence ali lonci na podstavkih za več sonca.

Svoje cilje lahko prilagodimo temu, koliko časa in energije želimo nameniti za naš vrt na balkonu. Število loncev je enostavno prilagajati. 😉 Razen pri visokih gredah pa se vsaj vsakodnevnemu zalivanju v poletju težko izognemo.

Katere rastline so najprimernejše za balkonski vrt

Najenostavnejše rastline za začetek

Najlažje začnemo s tem, da posadimo sadike nezahtevnih trajnic. Sem spadajo na primer rožmarin, timijan, drobnjak, lovor, majaron, origano, žajbelj. Če živimo na območju ostrejših zim, jih pozimi samo prestavimo v notranjost. Iz žajblja lahko pripravimo sirup, pa tudi najhitrejšo omako za testenine, saj ga le pocvremo na maslu.

zelisca visoka greda vrt na balkonu

Tudi bazilika je odlična rastlina za balkonski vrt. Je sicer enoletnica in občutljiva na mraz, a bo uspevala tudi v notranjosti in z rednim obtrgavanjem se rastlina lepo razraste in ima veliko mladih listov.

Če želimo pridelati zelenjavo

Naslednji korak je zasaditev zelenjave. Smiselno je, da si posadimo oz. posejemo tisto, ki ima kratko rastno dobo, da bomo hitro prišli do pridelka. Če imamo malo prostora, so dobra izbira solata berivka, rukola, redkvice, peteršilj, blitva. Solato berivko, rukolo in redkvice posejemo večkrat po malo, npr. vsaka dva tedna, da ne dozori vse hkrati in jih imamo na razpolago dalj časa.

Če kot berivko posejemo v resnici glavnato solato, lahko ravno tako jemo mlade lističe, hkrati pa nekaj sadik nato presadimo, da naredijo glave. Tak primer je recimo solata Unicum.

Peteršilj in blitva sta za majhne balkone primerna, ker potrebujemo le nekaj rastlin, pa že zadostuje za običajne potrebe. Če v svoji kuhinji pogosto uporabljamo zeleno, je tudi ta dobra izbira.

Plodovke

Največjo razliko v okusu med kupljeno zelenjavo in doma pridelano pa največkrat opazimo pri plodovkah. Te imajo sicer daljšo rastno dobo in potrebujejo več nege, a tudi te lahko postavimo v balkonske lonce. Le dovolj globoki morajo biti, vsaj 30 cm. Tako bodo na balkonu dobro uspevali tudi paradižniki, paprike, kumare in bučke. Ne pozabite pa, da plodovke potrebujejo dovolj sonca, zato jim morate izbrati primerno lego, najraje na južnem balkonu.

Če si boste sadike pridelali sami, lahko za to uporabite kar domače materiale, na primer embalažo za jajca ali kar jajčne lupine, pa še kaj. Nekaj idej je zbranih na našem blogu.

Pika na i – vsa zelenjava in še užitne cvetlice

Nadaljnji koraki nas pripeljejo do tega, da lahko praktično katerokoli zelenjavo posadimo tudi v vrt na balkonu, če je le ta dovolj velik in nam omogoča visoke grede ali vsaj dovolj globoka korita.

Najbolje je začeti postopoma, da pridobimo izkušnje in spoznamo lastnosti svojega balkonskega vrta. Tako bomo lahko vsako leto pridelali več in se izognili razočaranjem pri zahtevnejših vrtninah.

Če nam je pri tem pomembno, da je naš balkon cvetoč, si lahko posadimo še užitne cvetlice. Kapucinke nam lahko ponudijo svoje cvetove kot dodatek solatam, popke pa lahko vložimo v kis kot kapre. Tudi lističi in cvetovi žametnic so lahko dodatek solatam, ribam ali azijskim jedem. Okusne solate lahko pripravimo tudi iz cvetov dišeče ali rogate vijolice, marjetic in še mnogo drugih.

Jagodičevje

Za sladkosnede so na balkonu lahko vse poletje na voljo jagode. Bodimo le pozorni na sorto, da je večkrat rodna. Tudi maline dobro uspevajo na majhnem prostoru. Če tem dodamo še ribez in borovnice, imamo že pravo bogastvo vitaminov!

vrt na balkonu jagode

Pri jagodičevju je ravno tako pomembna lega, saj je okusnejše, če ima na voljo dovolj sonca. Ko kupujemo sadike, izberemo kompaktnejše sorte nižje rasti.

Ustrezne posode za vrt na balkonu

Pri posodah je najpomembnejše, da imajo luknjice, skozi katere lahko odvečna voda odteka. Ne pozabimo pa na podstavke, da ne bomo imeli poplave mi in sosedi pod nami!

Nato moramo biti pozorni na globino posod. Za rastline s plitvimi koreninami (solata, špinača, rukola …) bo dovolj že 20-25 cm, za ostalo pa raje vsaj 30 cm. Večje posode rastlinam ponujajo več hranil in večjo zalogo vode, zato je potrebno manj zalivati in dognojevati.

zelišča v loncih balkonski vrt

Sam material posode ni ključen, dobro pa je vedeti, da iz glinenih voda bolj izhlapeva in bo zato potrebno nekoliko več zalivati.

Če imamo dovolj prostora, da si lahko privoščimo tudi visoke grede, bodimo pozorni na njihovo težo – kam jih bomo postavili, je v tem primeru odvisno tudi od nosilnosti tal oz. balkona.

Substrat in gnojenje

Kot substrat za sajenje lahko uporabimo dobro uležan kompost, zmešan z nekoliko vrtne zemlje, ali pa kupimo že pripravljen substrat. Pomembno je, da pri nakupu substrata upoštevamo rastno dobo, saj se substrati najbolj razlikujejo ravno po tem. Ni vseeno torej, ali bomo v ta substrat sadili solato ali zelišča. Če kupimo namenski substrat, si najlažje zagotovimo, da bo rastlina imela vsa potrebna hranila.

Več o izbiri pravega substrata lahko preberete na našem blogu Substrat in zemlja – kaj je razlika?

Dognojevanje najlažje izvedemo s tekočimi gnojili. To počnemo v času bujne rasti in tvorjenja plodov večkrat po malem, na primer vsaka 2 tedna, da lahko spremljamo razvoj rastline. Tudi rastline s preveč gnojili namreč ne uspevajo dobro!

Če potrebujete še kakšen nasvet, kdaj posaditi ali kako negovati zelenjavo in zelišča, pa si naložite mobilno aplikacijo Posadi.si ali z računalnikom obiščite spletni.posadi.si.

Ker je domača zelenjava najbolj okusna!

Povej naprej: