Kuhinjska zelišča in dišavnice so nekoč gospodinje gojile na svojih vrtovih, ali jih sveže kupovale na tržnicah. Potem je živilska industrija ponudila posušene, zmlete, posamezne ali že kar v mešanicah. Pa tudi sicer smo se bili navadili vse le kupovati po trgovinah, in domača pridelava ni bila več tako popularna. No, dandanes se spet ‘vračamo k naravi’ in v kuhinji vedno bolj cenimo tudi sveža zelišča.
Vsega sicer res ne moremo pridelati doma, čeprav imamo morda velik vrt. Kaj šele, če imamo na razpolago le teraso, balkon ali celo le kuhinjsko okno. A marsikaj lahko pridelamo tudi v posodah in lončkih.
Informacije o zeliščih in vrtninah skupaj s setvenim koeldarjem Marije Thun najdete v brezplačni aplikaciji Posadi.si. Kliknite tukaj, če imate Android telefon, oziroma tukaj, če imate iOS telefon.
Špartanska vzogja za res aromatična zelišča
Vsi vemo, da najbolj dišita kraški šetraj in žajbelj, ki smo ju nabrali na kraškem suhem travniku ali na dalmatinskih otokih. Tisti majaron, ki je bil sredi zime ob kratkih dnevih, morda celo ob umetni svetlobi, vzgojen v toplem rastlinjaku in na hitro ob obilju hranilnih snovi, ima le malo arome in pravemu majaronu ni niti podoben. Tisti pa, ki smo ga vzgojili na sončnem balkonu v skromni zemlji in je občasno trpel tudi malo suše, bo dišal prav tako, kot tisti, ki ga je nekoč imela babica na vrtu.
Ne pozabimo, da mnoge dišavnice razvijejo močno aromo le, če imajo dovolj sonca in niso z rastlinsko hrano in vodo preveč dobro postrežene.
Zelišča v stanovanju
Če smo torej sledili reklamnemu sporočilu, da lahko gojimo sveža zelišča kar v kuhinji tudi pozimi, smo kupili vnaprej vzgojena zelišča v lončkih v bližnji trgovini in upali na dolgo obiranje dišečih listkov. V resnici listki niso bili zelo dišeči, vsekakor pa so prispevali k našemu dobremu občutku in smo ob njih laže pričakali toplejši del leta, ko bomo res lahko uživali ob aromah svežih domačih zelišč. In tako zelišče, marsikdaj pretegnjeno, nežno in bledikavo zaradi pomanjkanja svetlobe, v naši kuhinji tudi ni moglo dolgo živeti. A v bližnji trgovini smo hitro lahko kupili nov lonček, saj so zelo poceni.
Iluzorno je tudi pričakovati, da bomo takšno sadiko zelišča kasneje lahko posadili na vrt in ga tam obirali še dolgo, saj takšna sadika v normalnih vrtnih pogojih le redko preživi.
Bila je namreč vzgojena zelo na hitro in potem še dodatno ‘maltretirana’ na toplem v stanovanju ob pomanjkanju sončne svetlobe. Za sajenje na vrt je pač treba izbrati sadike, ki so bile vzgojene bolj asketsko.
Za vsako zelišče se lonček najde…
Čisto drugačen uspeh lahko pričakujemo, če smo se odločili, da bomo gojili zelišča v lončkih na sončni zunanji okenski polici ali na balkonu na bolj naraven način. Res takšnih ne bomo mogli rezati in obirati skozi vse leto, ampak le v toplejših mesecih. Morda pa si jih bomo kaj tudi posušili za zimo.
Za takšno gojenje, tudi v majhnih lončkih, a z dobro vrtno prstjo, so primerni razni drobnjaki, majaron, dobra misel ali origano, ižop, kraški šetraj, timijan in materine dušice. To so namreč manjše rastline, ki se zadovoljijo tudi z manjšo količino zemlje.
V nekoliko večjih lončkih, na polnem soncu in v odcedni vrtni prsti bodo dobro uspevali razni žajblji in lavande ali sivke. Te rastline so namreč skromne in z vodo zelo dobro gospodarijo, a v naravi razvijejo korenine v globino in širino, da bi si poiskale dovolj vode in hrane. V majhnih lončkih bi bil njihov razvoj torej zelo oviran, če pa jim damo malo več zemlje in veliko sonca, nas bodo nagradile z večjimi grmički in večjim pridelkom dišečih listov. Bodo pa v večjih loncih tudi bogato zacvetele.
V velikih loncih z bogato vrtno prstjo, dovolj vode in sonca, lahko tudi le dopoldanskega, ki ni tako žgoče, kot popoldansko, bodo dobro uspevali luštrek, kislica, divji hmelj, melisa, navadni in rdečelistni komarček in seveda cela vrsta različnih met. Te dišavnice po naravi namreč ne prenašajo dobro suše, a v odprti zemlji lahko razvijejo močnejše korenine, kot v loncih in si zato v ne preveč sušnih tleh laže pomagajo same. V loncih jim moramo torej omogočiti dovolj prostora za korenine in hkrati poskrbeti, da jim ne bo zmanjkala hrana in voda.
Različne rastline, tudi zelišča in dišavnice, imajo pač različne zahteve za uspešno gojenje. To velja tako za tiste na vrtu, kot tudi za tiste, ki jih gojimo v lončkih in drugih posodah. A kdor se potrudi zanje, bo ob njih tudi užival.
Jožica Golob-Klančič, univ.dipl.ing. hortikulture in krajinske arhitekture
Slike posnete v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič
Mojca Rehar Klančič, univ.dipl. ing. agronomije
