Ko poletje vzame slovo in se tudi pridelki z vrtov počasi manjšajo, nastopi čas za sajenje čebule in česna. Saj veste, kako slastna je spomladanska čebula, užitna skupaj s temno zelenimi listi, rahlo sladkasta in nepogrešljiva na spomladanskih piknikih. Njen sorodnik česen bo prav tako moral v zemljo sedaj, mladega pa bomo lahko pobirali že konec junija.

Nič gnojenja, širok kolobar

Za čebulo in česen je značilno, da za razvoj korenin potrebujeta kratek dan, hladno zemljo in razlike med dnevno in nočno temperaturo. Pod takimi pogoji čebulčki naredijo močan koreninski sistem in s tem tudi večji pridelek.

Čebula in česen ne potrebujeta pognojenih tal. Še posebej moramo biti pazljivi, da ju sadimo na grede, kjer nismo dodajali hlevskega gnoja vsaj tri leta. Zaradi prevelike količine dušika, bi čebulice pognale samo veliko listne mase, čebule pa bi ostale drobne, bile bolj vodene in nagnjene h gnitju, pa tudi skladiščile bi se slabo. Na izpraznjenih gredicah je še vedno ostalo dovolj hranil neizkoriščenih, ki so sedaj na voljo čebuli in česnu. Če menite, da so vaša tla zelo izčrpana in pusta, kvečjemu dodajte nekaj komposta – liter na kvadratni meter bo zadoščal.

Na težkih ilovnatih tleh, ki so slabo odcedna, čebulo in česen sadimo na dvignjene grede. Marsikje je dovolj že, če naredimo na gredi grebene, da voda lažje odteče. V dolgih sušnih obdobjih, predvsem na začetku rasti, redno zalivamo. Kasneje rastlini ne potrebujeta veliko vode. Včasih se preko zime zgodi, da mraz privzdigne zemljo in z njo stroke. Previdno jih potisnemo nazaj v zemljo.

Izberemo gredice, kjer vsaj štiri leta ni rasla ne čebula, ne česen, niti ne njun bližnji sorodnik por, ali morda drobnjak in stoletna čebula. Te rastline spadajo v isto družino in imajo tudi enake škodljivce in bolezni. Zato poskrbimo za čim širši kolobar.

Sadimo na grede, kjer pred tem niso rasle kapusnice, torej zelje, cvetača, brokoli, kolerabica, ohrovti in stročnice, torej grah, fižol. Tudi v njihovo bližino ju ne sadimo. Dobra predhodna kultura in dobri sosedje so solatnice, korenček, kumare in paradižnik.

Upoštevanje dobrih in slabih sosedov je hitro in enostavno z uporabo planerja vrta Posad.si. Brezplačno ga lahko preizkusite tukaj.

Čebula

Če želimo zgodenj pridelek čebule, maja in junija, sadimo čebulček v jeseni. Za poletno pobiranje čebule pa je boljše spomladansko sajenje, saj se pri v jeseni posajeni čebuli lahko zgodi, da posevek uide v cvet preden čebulice dozorijo za pobiranje. Prezgodnje uhajanje v cvet je namreč posledica nizkih temperatur, ki čebulice doletijo preko zime. Tudi predebele čebulice so lahko vzrok za prezgodnje uhajanje v cvet, zato sadimo drobnejše od 2,5 cm. Debelejših seveda ne zavržemo, ampak jih posadimo nekam na stran z vednostjo, da jih moramo pobrati malo prej. Čebulice morajo biti čvrste, zdrave, pazimo tudi, da ne odganjajo.

Čebulo sadimo tako, da vršiček kuka iz zemlje. Med čebulicami pustimo 10 cm razmika. V začetku aprila posevke prekrijemo z vrtnarsko kopreno, da jih zaščitimo pred napadi čebulne muhe.

Za jesenska sajenja sta najbolj primerni sorti majski srebrnjak in sutton.

Česen

Sorte česna se razlikujejo med seboj po času sajenja (spomladanske in jesenske sorte), po barvi (bele, roza, nežno vijoličaste), po okusu in aromi, po številu strokov v glavici in pridelku. Na trgu je že veliko sort, naši avtohtoni sorti pa sta ‘Ptujski spomladanski’ in ‘Ptujski jesenski’.

Ptujski jesenski je česen, ki naredi večje glave z manj številnimi stroki, belim mesom in belimi luskolisti. Je zelo zgoden, pobiramo ga že konec junija (do avgusta). Je za sprotno uporabo, skladišči se krajši čas, nekje do novega leta. Sadimo ga zgolj jeseni, najbolje v začetku novembra, da se oblikujejo stroki. Okus je srednje močan in ne greni.

Ptujski spomladanski je česen naredi manjše glave z večjim številom strokov. Je rdeče vijoličen ima zelo močan in značilen vonj in okus. Sadimo ga lahko jeseni (oktober, november) in spomladi (februar, marec). Čeprav se sorta imenuje spomladanski, ne pozebe. Veliko bolje ga je saditi v jeseni, ker se s tem pridelek poveča. Za sorto je značilno izredno dolgo skladiščenje, saj sorta med skladiščenjem ne izgubi svojih odličnih lastnosti.

Najbolje je, če tudi spomladanske sorte posadimo jeseni. Neugodne vremenske razmere v jeseni nas včasih prisilijo v to, da sajenje spomladanskih sort vseeno prestavimo na zgodnjo pomlad. Sadimo ob dnevih za korenino.

Glavice česna previdno razdelimo na stroke. Za glavno sajenje uporabimo samo največje in nepoškodovane stroke. Sadimo jih s širšim – ploščatim delom obrnjenim navzdol, okoli sedem centimetrov globoko. Med njimi pustimo 10 – 12 cm razmika. Drobne stroke ne zavržemo ampak jih posadimo bolj na gosto in spomladi bomo lahko pobirali mlade zelene rastline, ki še niso oblikovale strokov.

Z doma pridelanim česnom smo lahko preskrbljeni preko celega leta.

Spomladi pobiramo za sprotno uporabo mlade rastline česna, ki še nimajo izoblikovanih strokov. Uporabimo celo rastlino. V ta namen smo jeseni posadili drobnejše stroke jesenskih in/ali spomladanskih sort česna.

Poleti pobiramo jeseni posajene zgodnje sorte jesenskega česna.

Jeseni že lahko uživamo suhe stroke jesenskih sort česna, ki smo jih pobrali in posušili. Te sorte se lahko v hladnem in temnem prostoru ohranijo do decembra.

Kasneje uporabljamo spomladanske sorte, ki imajo boljše sposobnosti skladiščenja.

Česen, posajen v mešanih posevkih, bo ostale rastline varoval pred pepelasto plesnijo. Korenček, rdeča pesa, kumare, paradižnik bodo veseli njegove bližine, posadite pa ga lahko tudi med jagode in vrtnice.

Za članek se zahvaljujemo Jerneji Jošar, avtorici knjig Ekološko vrtnarjenje , Moj vrt je lahko balkon in Vrtnarimo z Jernejo Jošar – ekološki vrt v štirih letnih časih. Jerneja vam bo svetovala v Vrtnarski hiši v Ljubljani na Rudniku, najdete pa jo tudi na spletni strani www.cvetlicna.si