Beta vulgaris

Gojenje rdeče pese

Običajno sejemo neposredno na končno mesto, lahko pa tudi s sadikami.

Razmaki med rdečimi pesami

Med vrstami vsaj 30 cm, med rastlinami v vrsti 5 cm.

Lega

Sončna.

Količina

Približno 20 rastlin na osebo.

Datum sajenja

April—junij. Poletne setve morajo biti zasenčene. Kali od 8 do 14 dni.

Gnojenje rdeče pese

Z domačim kompostom. Potrebuje veliko kalija, manj fosforja in še manj dušika. Izogibamo se hlevskemu gnoju. Občutljiva je na pomanjkanje bora. Dognojujemo z gabezovo brozgo ali z lesnim pepelom.

Zalivanje rdeče pese

V času vznika mora biti zemlja vedno vlažna, potem pa ne potrebuje veliko vode. Zalivamo poredko, a do globine 30 cm. Lahko prek listov, a le zjutraj. Zastiramo z organsko zastirko, najbolje gabezovo.

Dobri sosedje rdeče pese

čebula, črna redkev, drobnjak, fižol, kolerabica, kumare, pastinak, peteršilj, solata, sladka koruza

Slabi sosedje rdeče pese

špinača

Bolezni in škodljivci

Uši, nematode, pepelasta plesen, bolhač. Ne uporabljamo hlevskega gnoja in ne dodajamo dušika, uporabimo organske zastirke.

Spravilo rdeče pese

Spravljamo mlade rastline, odstranimo liste in jo čez zimo shranimo v pesek v hladni in vlažni kleti. Pazimo, da ne poškodujemo korena.

Prehrana

Uživamo liste in koren. Liste lahko uporabimo kot špinačo. Koren lahko vložimo, lahko pa tudi spečemo v pečici kot mlad krompir. Vsebuje rdeči antocian, aminokisline ter nekatere redke minerale (cezij, stroncij, kobalt). Recepti

Pomembno

Če smo sejali pregosto, lahko razsejemo. Podolgovate vrste nam bodo dale več pridelka na enaki površini.

Posebnosti rdeče pese

Zelo je koristna za vse slabokrvne. Dobro uspeva tudi v polsenčnih legah. Je v sorodu z blitvo.