Pred časom, ko sem začela vrtnariti, sem se dokaj hitro znašla v dilemi ali se to početje dejansko splača. Zapravila sem kar nekaj denarja, da sem si lahko nabavila primerno orodje, semena zelenjadnic, ki sem jih želela gojiti in sadike trajnic, ki sodijo k zelenjavnemu vrtu. Prav tako sem v samo načrtovanje vrta vložila kar veliko časa, še več pa v samo pripravo, kaj šele vzdrževanje in nego vrta. Razmišljanje o bolj ekonomičnem vrtu – tako denarno kot časovno – pa me je pripeljalo do slednjih ugotovitev.
Ugotovila sem, da je to kar potrebujem prav iznajdljivost in razmišljanje izven okvirjev ter, da si lahko veliko stvari v relativno kratkem času izdelam in priskrbim sama. Tako sem leta po nekaj ur na teden porabila, da sem svojemu vrtu vdahnila življenje in podobo za katero dejansko nisem porabila skoraj nič ali pa zelo malo denarja in časa. Začela sem raziskovati okolico, si izposojati stvari, jih graditi iz niča in sama iz semena vzgajati vse možne rastline, ki sem jih lahko. Teh 10 pomembnih stvari sem se naučila v lastni šoli vrtnarjenja.
1. Rastline vzgajajte iz semena, ne sadik
Ta nasvet je precej jasen: Pomislite – sadika solate vas bo na tržnici stala nekje od 15 do 20 centov, v trgovinah pa bo cena sadike bliže 20-im centom, s tem, da seveda lahko na tržnici kupimo posamezno sadiko, v trgovinah pa moramo najpogosteje kupiti skupaj pakirane sadike, to je devet ali dvanajst; medtem, ko vas bo paket z vsaj 500 semeni solate stal po velikem nekje do 2 evra. Seveda bo za vzgojo sadik iz semena potrebnega nekaj dela in boste s tem že začeli z vrtnarsko sezono, vendar vam bo direktna setev na konec koncev vzela prav toliko časa kot sama vzgoja in priprava sadik. Na vzgojo lastnih sadik iz semena prisega tudi večina priznanih vrtnarjev, saj se boljše obnesejo in obilneje rodijo.
Preberi še: 5 stvari, ki jih moramo vedeti o semenih
2. Udeležujte se izmenjav semen
Nakupovanje seme zna biti zelo zabavno, sploh, če to opravljate s predanostjo, lahko zagotovo sklenete dobre kupčije. Ampak obisk izmenjave semen je vse nekaj drugega. V svojem bistvu so izmenjave semen zabavni družabni dogodki, kjer se ljudje prikažejo s semeni, ki so jih shranili prejšnjo sezono in bi jih radi zamenjali za katera druga – zagotovo zabavnejše od nakupovanja, pa še denar boste prihranili. Da o odkritjih sort za katere sploh niste vedeli, da obstajajo in kopici vrtičkarskih nasvetov niti ne govorimo. Poleg tega vas bodo izmenjave semen prepričale v to, da na jesen tudi sami shranite semena za naslednjo sezono. Dokler semena niso patentirana s strani Monsanta, vas shranjevanje semen ne bo stalo niti centa.
Pri nas se lahko izmenjav semen udeležite na dogodkih Ekoci-Eko civilne iniciative, v okviru Zelemenjave ali Zelenega kroga, najbolj znane izmenjave semen pa potekajo na Goriškem v okviru iniciative Podružnica, ki edina v Sloveniji deluje pod okriljem svetovne platforme varuhov semen Seed Freedom.
3. Priskrbite si potaknjence
Najbrž ste pomislili: shranjevanje semen je primerno za zelenjavo, seveda, ampak le kdo bi vzgajal ribez ali maline iz semena? In prav imate. Veliko rastlin je težko vzgojiti iz semena, ali pa nam iz semen zrastejo divjaki, celo rastline, ki so gensko klonirane in ne obrodijo. Dobra novica pa je, da lahko večino trajnic – grmovnic, plezalk in dreves – uspešno razmnožimo s potaknjenci. Poiščite soseda ali prijatelja, ki že ima rastlino, ki bi jo želeli gojiti in si od nje odrežite nekaj za svinčnik dolgih vejic ter jih zasadite v vlažni perlit. V nekaj tednih ali mesecih se bodo pojavile prve korenine in listi.
4. Ponovno uporabite in predelajte
Rastline so dragocene, ampak lonci, tlakovci, opore in ostale obstojne stvari lahko zelo hitro izpraznijo vaš žep. Ampak smetnjak nekoga lahko kaj hitro postane zlata jama nekoga drugega, je tako? Za sajenje lahko uporabimo skoraj vse – od starih cevi do rabljenih palet. En izmed najbolj odbitih in domiselnih latnikov, ki sem jih videla je bil izdelan iz stare satelitske antene poveznjenje na drog, iz katere so bile napete stare posteljne vzmeti po katerih so se vzpenjale plezalke. Namesto dragih tlakovcev uporabite kose starega betona, stare krovce ali ploščate kamne. Možnosti je neskončno, uporabite domišljijo, ampak omejite se z zbiranjem kosov, ki jih ne potrebujete, da vaš vrt ne kaj kmalu postane podoben smetišču.
Preberi še: Naredi sam opremo za vrt iz lesenih palet
5. Poiščite si vrtnarske potrebščine
Tudi v naravi ali na sosednjem vrtu boste našli veliko potrebščin za katere vam ne bo treba odšteti niti centa. Na primer – palice iz bambusa, ki se lahko uporabljajo kot opora za rastline, ograja in še marsikaj drugega, vas bodo v vrtnih centrih stale nekje od 1 € do 10 €, lahko pa celo več, odvisno od velikosti. Glede na to, da je bambus zelo invazivna in hitro rastoča rastlina, vam bodo tisti, ki jim raste na vrtu ali parcelah mogoče celo hvaležni, da si iz njihovega nasada odsekate nekaj palic. Vendar pozor! Paziti morate, da se vam bambus ne ukorenini in prične rasti na vašem vrtu. To lahko preprečite tako, da zažgete del palice, ki gre v zemljo, ali bambus res zelo dobro posušite na soncu. Ne samo bambus, še veliko je takih primerov na katere le pomislite, ko vas prešine, da bi morali kaj kupiti – raje se odločite za brezplačno lokalno alternativno bero.
6. Načrtujte sami svoj zelenjavni vrt
Profesionalni načrti vrta vas lahko stanejo več sto evrov, celo za majhne parcele. Seveda je za to več razlogov – leta usposabljanja in izkušenj načrtovalca itd., ampak vrt lahko z malce truda in potrpežljivosti načrtujete tudi sami. Najprej razmislite o tem katero zelenjavo radi sami jeste in katero zelenjavo radi jedo v vaši družini in vaši bližnji. Razmislite tudi o tem kaj uspeva v podnebju kjer živite. Za začetek si na vaš pametni telefon prenesete brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si , ker boste našli ogromno nasvetov o vrtnarjenju in zelenjadnicah na enem mestu. Načrt vrta pa si z lahkoto in hitro izrišete z brezplačnim planerjem vrta, tako, da se v spletno platformo prijavite in začnete načrtovati. Pozimi, preden se začne vrtnarska sezona, pripravite načrt svojega vrta – kaj posaditi, kam in v kakšnih količinah. To lahko storite na enostaven način, z miško in tipkovnico na vašem računalniškem zaslonu.
Poglej kako načrtovati vrt: Posadi.si Planer Vrta
7. Vrtno prst lahko izboljšate sami
Kupovanje vreč komposta in naravnih gnojil lahko tudi zelo izprazni naš žep – vendar, ko pomislite kaj je dejansko v teh produktih (večinoma živalski iztrebki in ostanki ter različni ostali organski odpadni materiali) se vam bo zazdelo, da je kar malo škoda zapravljati denar za to. Če sami nimate kokoši ali živine, boste v bližnji okolici zagotovo našli koga, ki vam bo z veseljem odstopil svoj hlev, da mu ga pokidate. Živalski gnoj nato enostavno zamešajte skupaj z žagovino, pokošeno travo (pazite, da ni zasmenjena), odpadlim listjem – v bistvu vam bo prav prišla večina organske materije, ki jo lahko kompostiramo, vključno s kuhinjskimi ostanki – vse to pustimo, da se nekaj mesecev razgrajuje in dobili bomo čudovit kompost s katerim bomo nahranili naš vrt. Za dodatek hranilnosti kompostu pa shranjujte jajčne lupine, ki jih potem, ko jih zmeljete, dodate kompostu (te dodajo kalcij in fosfor). V primeru, da živite kje v bližini morja pa naberite nekaj morske trave in z njo povišajte odstotek mikrohranil v kompostu – pred tem seveda morsko travo dobro operite v sladki vodi, da se znebite soli.
Preberi še: Kako hranljiva je zemlja na mojem vrtu?
8. Zagotovite si zastonj kompost in zastirko
Podjetja, ki urejajo javne površine in skrbijo za zelene dele mest imajo po navadi na tone organskega odpadnega materiala – od obrezovanja dreves, grmov, košnje trave itd. Zato tudi kar nekaj občin poskrbi, da se ta organski material kompostira / predela in kasneje tudi prodaja po nizki ceni ali celo oddaja zastonj kot kompost, kot je to npr. storilo podjetje Snaga iz Ljubljane. Res pa je, da morate biti pri uporabi takega komposta pozorni, saj ne mremo nikoli vedeti kateri odpadki so se v njem znašli in ali vsebuje semena invazivnih rastlin. Zato ga uporabljajte na lastno odgovornost.
9. Postanite specialist za zastonjske in rabljene stvari
Povohljajte po različnih vrtnih centrih, trgovinah in zadrugah – zna se zgoditi, da boste naleteli na dneve, ko se želijo znebiti stvari z napako, zlomljenih ali napočenih loncev, strganih vrečk s semeni… Ne bojte se niti vprašati po takšnih artiklih, ki jih ne bodo več mogli dati v prodajo in mogoče bodo celo veseli, da jih boste lahko odnesli. Kar vam bi prišlo prav na vrtu lahko najdete tudi med kosovnimi odpadki ali pa raznih izmenjavah stvari, bolšjakih. Uporabite domišljijo!
10. Vrtnarite organsko – ekološki vrt
Tudi iz čisto in samo finančnega aspekta se nam naravno oz. organsko vrtnarjenje splača, saj bomo za zdravju škodljive kemične pripravke odšteli preveč. Kemično pripravljeni pesticidi vedno stanejo, medtem, ko nas to, da poskrbimo, da na vrt pritegnemo koristne žuželke (opraševalce in tiste, ki se prehranjujejo s škodljivci) ne bo stalo niti centa! Podobno velja tudi za herbicide: brez večjega truda lahko ročno odstranimo plevele (sploh, če smo na vrtu poskrbeli za primerno zastirko) ali pa jih pokončamo s prekrivanjem zemlje s črnimi plastičnimi folijami ali rabljenimi preprogami (za večje površine). Enostavno si pa lahko za nekaj časa izposodimo par koz, ki bodo v nekaj tednih opravile delo naravne kosilnice in razplevelile naš košček zemlje. Kozam gredo še posebno v slast trdovratni pleveli, zato so najboljša možna opcija, ki si jo lahko umislite za čiščenje parcele. Kot dodatek gnojenju s kompostom, lahko zasejete tudi t.i. zeleno gnojenje – pokrivne rastline, ki bodo še dodatno nahranile prst in ji vrnile hranila ter jo razrahljale. S tem bomo istočasno preprečili tudi razraščanje plevelov. Vrtnarske prakse na katere se lahko naslonite in jih vpeljete v svoj vrt so: permakultura, biodinamično vrtnarjenje, ekološko vrtnarjenje …
Vaš zelenjavni vrt naj vam bo predvsem v veselje in za sprostitev, takrat, ko na vrtu ne boste več uživali je čas za razmislek o vašem početju. Upam, da vam bodo zgornji nasveti pomagali pri tem, da boste več vašega časa vložili v zabavo na vrtu in ne delo – varčen način vrtnarjenja se vsekakor obrestuje. Uspešno vrtnarsko sezono vam želim!