Prezimovanje trajnic in priprava trajnic na zimo
Velikokrat slišim vprašanje, kako naj zaščitimo, oziroma pripravimo trajnice na zimo.
Moj odgovor je vedno znova: Trpežne trajnice ne potrebujejo zaščite pred mrazom, saj so prilagojene na preživetje na prostem. Le nekatere, tiste bolj občutljive, potrebujejo nekaj pomoči. Zato moramo že ob sajenju vedeti, ali imamo trpežne, ali občutljive trajnice.
Kadar dobimo sadike trajnic v dar od sosedov ali prijateljev, so te že preizkušene v naši klimi in skupaj s sadikami dobimo tudi podatke o tem, kaj potrebujejo za preživetje in dobro uspevanje, torej tudi za prezimovanje.
Kako kupujemo trajnice
Kadar pa sadike trajnic kupujemo, je stvar precej drugačna. Prodajalec v vrtnem centru, ki sadik ni sam vzgojil, ima marsikdaj tudi pomanjkljive podatke o tem, kaj določena trajnica potrebuje. Zato takšne sadike običajno kupujemo v manjših količinah in jih potem sami opazujemo in ugotavljamo njihovo trpežnost. Če se izkažejo kot občutljive ali imajo le kratko življenje, jih pač nadomestimo z novimi.
Kadar pa se lotevamo zasajanja vrtne grede resno, od trajnic pričakujemo, da bodo dolgo živele. Zato bomo sadike poiskali pri gojitelju sadik in ta nam bo gotovo skupaj s sadikami ponudil tudi strokovni nasvet o lastnostih trajnic, sajenju, gojenju in prezimovanju. V takem slučaju se bomo tudi zavestno odločili, ali bomo posadili samo res trpežne, ali bomo v nasad morda vključili kako občutljivejšo, ki bo zahtevala kak poseben gojitveni ukrep.
Jesenska opravila in prezimovanje trajnic
Običajnih trpežnih trajnic torej na zimo ni treba posebej pripravljati, da bi preživele. Je pa dobro poskrbeti, da bo njihov videz lep tudi pozimi.
Zelo je namreč grdo videti, če na vrtu vso zimo vsevprek leži odpadlo listje, polomljena cvetna stebla in se razraščajo pleveli. Zato tudi jeseni poskrbimo, da na okrasnih gredah ne bo plevelov, kot smo skrbeli skozi vse leto. Odmrlo listje trajnic in polomljene bilke in ostanke cvetja poberemo in odstranimo, če kvari videz nasada, kot smo to počeli tudi sicer.
V nasadu pa pustimo tisto odmrlo listje in zlasti odmrla cvetna stebla, ki ohranjajo čvrstost in stabilnost. Takšnih je mnogo trav, hermelik in še nekaterih trajnic. Te bomo pri tleh poželi šele spomladi, tik pred začetkom nove rasti. Takoj po cvetenju pa sproti odstranjujemo cvetna stebla tistih trajnic, ki bi se lahko nekontrolirano razsejavale in s tem porušile kompozicijo nasada.
Jeseni moramo biti pozorni predvsem na odcvetele jesenske astre, katerih sejančki so običajno brezvredna mešanica različnih barv in višin.
V komaj zasajenih nasadih in vseh tistih, ki še niso pokrili tal pod seboj, je zaželjeno golo zemljo med sadikami pokriti z nežno zastirko (zdrobljena slama, delno posušen odkos trave, odpadlo drevesno listje, zdrobljen miskant, žitne pleve …), ki bo ščitila zemljo pred vremenskimi vplivi in bo hkrati poskrbela za dodatno organsko gnojenje, saj bo kmalu sprhnela. Takšno zastirko je morda pred zimo potrebno obnoviti. Na vetrovnih legah je obstojnost take zastirke sicer lahko problematična. Povsod drugje pa z njo ne bomo imeli težav.
Občutljivejše trajnice, ki ob morju brez problemov prezimujejo na prostem, je v hladnejših krajih možno ohraniti, če jih pred zimo zasujemo z listjem in čezenj položimo smrekove veje. Predvsem pa moramo že ob sajenju upoštevati osnovne življenske zahteve posameznih trajnic. Tiste, ki imajo rade odcedna tla (recimo laški smilj, dalmatinski bolhač, novozelandski šaši, pampaška trava, bakljasta lilija in še kaj), bodo v mokrih zimah zagotovo propadle, če smo jih sadili v pretežko zemljo, vendar zaradi preveč vlage in ne zaradi mraza.
avtor: Jožica Golob-Klančič; univ.dipl.ing.hort. in krajinske arhitekture.
