Za pravilno sajenje sadnih dreves sledite spodnjim navodilom, ki vam bodo razložila vse potrebne korake, da bo vaše novo drevo uspešno zraslo!

1. Najprej izkopljemo jamo – 1 mesec prej!

Na težkih terenih – bodisi neravnih ali pa z slabšo, ilovnato zemljo – je potrebno jamo izkopati vsaj dva tedna prej, še bolje je kar en mesec pred tem, ko imamo namen posaditi drevo. Zemlja se mora prezračiti ter zrahljati, da se bodo korenike lažje razvijale.

Potrebna velikost jame se nekoliko razlikuje od posameznega drevesa oz. od načina cepljenja drevesa. Poznamo šibka, srednja in bujna sadna drevesa.

• Bujna sadna drevesa potrebujejo večjo jamo. Predvsem pazimo, da je jama dovolj široka. Tudi do 1 metra širine ne bo prav nič narobe, globina pa naj bo tam med 40 – 50 cm.
• Ostala sadna drevesa potrebujejo manjše jame, od 50 do 70 cm širine bo kar zadoščalo, globina pa taka kot pri bujnih sadnih drevesih: med 40 in 50 cm.

Vsekakor naj bo jama dovolj široka ter tudi globoka, saj bomo tako koreninam zagotovili, da se bodo nemoteno razvijale. Z večjimi jamami ne moremo ravno zgrešiti.

Pri izkopu pazimo, da skrbno ločimo izkopano zemljo na tri kupe: travno rušo ne en kup, zgornji sloj zemlje (živico, nekje do 30 cm globine), ki je bogata s hranili, na drug kup in spodnji sloj (mrtvico) na tretji kup.

2. Pripravimo si orodje

Pred pričetkom sajenja je potrebno, da si pripravimo orodje in ves potreben material, ki ga bomo potrebovali pri posaditvi sadike sadnega drevesa.

Za eno sadiko potrebujemo:

• približno 1 kg sadjarskega mineralnega gnojila,
• 20-30 kg uležanega hlevskega gnoja (hlevski gnoj lahko nadomestimo z ustrezno količino kupljenega organskega gnojila),
• 20 litrov šote ali komposta,
• žično košaro iz pocinkane mreže za zaščito korenin pred voluharjem,
• kos pocinkane žične mreže za zaščito cepljenega dela pred glodalci,
• impregniran kol
• ter vrvico za privez drevesa ob oporo.

3. Pripravimo dno sadilne jame

Ob sajenju na dno sadilne jame najprej položimo obrnjeno travno rušo. To zasujemo z mrtvico, kateri smo primešali sadjarsko mineralno gnojilo. Živico pa pozneje uporabimo za zasipanje korenin.

4. Pripravimo sadiko

Sadiki odrežemo poškodovane drobne koreninice in nekoliko skrajšamo močne oporne korenine, če so predolge. S tem bomo pospešili njihovo rast. Paziti je potrebno, da nam med sajenjem ostane karseda veliko koreninskih laskov, saj so le ti pomembni za normalno rast rastline.

Korenine lahko pomočimo v mešanico vode in zemlje (ter kravjeka), kateri smo dodali ustrezen fungicid za preprečevanje koreninskih bolezni.

 

5. Sadiko postavimo v sadilno jamo in zasujemo

V sadilno jamo vstavimo najprej košaro proti voluharjem. Na dno košare damo nekoliko živice, primešane s kompostom ali delom šote. Na to zemljo enakomerno v vse smeri razporedimo korenine in zasipamo z ostalo živico. Med zasipavanjem rastlino nekoliko potresemo, da se zemlja enakomerno razporedi med korenine. Sadika mora biti posajena na tako višino, da je cepljeno mesto 10 cm nad zemljo.

Ko košaro zapolnimo nekje do dveh tretjin, zapremo dostop v žično košaro z žico, ki je v robu košare. Na južno stran sadike zabijemo impregniran kol (v krajih z burjo kol postavimo na SV).

Tako pripravljeno sadiko v sadilni jami zasujemo z delom zemlje ter nekoliko potlačimo. V obliki kolobarja okrog sadike sedaj potresemo hlevski gnoj ali predelano organsko gnojilo, ga pokrijemo še s preostalo zemljo in potlačimo, da iztisnemo zrak iz zemlje. Na koncu okrog sadike oblikujemo zalivalno kotanjo.

6. Zaščitimo sadiko

Cepljeno mesto zaščitimo pred glodavci s kosom pocinkane mreže, ki je priložena zaščitni košari. Na koncu sadiko privežemo h kolu v obliki osmice in močno zalijemo.

Tako, čestitke! Sedaj ste mojstri za pravilno sajenje sadnih dreves!😉

Bo košara za voluharje kakorkoli vplivala na rast drevesa?

Na samo rast drevesa ta košara nima nikakršnega vpliva. Vsekakor je uporaba te košare zelo priporočljiva, če imamo voluharja v bližini sadnega drevesa. Košare razpadejo po 5 letih, drevo pa se bo iz te košare osvobodilo samo.

Vsekakor pa drevesa ne smemo zaščiti z kakšnimi drugimi predmeti, npr. s steklom, saj bomo tako poškodovali korenike drevesa!

Če se odločimo, da bomo drevo zaščitili z mrežo, znotraj mreže damo plast najkvalitetnejše zemlje, da jo bo rastlina imela najprej na voljo za rast.

Preberite tudi: Sadno drevje v bivalnem vrtu – kako izbrati pravo?

Avtor članka je Matjaž Vilhar iz Drevesnice Štivan. Več o Drevesnici Štivan in njihovem pestrem izboru sadik si lahko ogledate na njihovi spletni strani: www.drevesnicastivan.si.