Za uspešno vrtnarjenje nasploh je najpomembneje vedeti, kako se različne rastline odzivajo na vremenske in klimatske pogoje in kaj potrebujejo za uspešno rast. Torej moramo vedeti, kdaj in kako kaj posaditi in kako potem tudi vzdrževati. Pri tem se seveda trajnice bistveno razlikujejo od enoletnic in seveda tudi od olesenelih rastlin. Saj vemo: trajnice so zelnate rastline (tiste torej, ki nimajo lesa), prezimujejo na prostem in živijo več let ali celo neskončno dolgo.
O s n o v n a p r a v i l a v z d r ž e v a n j a t r a j n i c :
- Da bi imeli zelo malo dela s pletjem, je potrebno pleti redno in sproti že mlade plevele, čim jih zaznamo. Nikoli ne smemo dovoliti, da se pleveli razrastejo in bognedaj celo semenijo in se razsejejo. Od pomladi do jeseni nasad pregledujemo (in na hitro poplevemo tistih nekaj plevelov) enkrat tedensko ali vsaj na dva tedna. Če pa kdaj zamudimo, bomo pač to storili, čim bomo utegnili. Od jeseni do pomladi pleveli rastejo mnogo počasneje in plevemo pač po potrebi in kadar vreme dovoljuje. Pri trajnicah z veliko motiko nimamo kaj početi. Plevemo z malo motičico ali v gostih blazinah celo z nožkom ali podobnim orodjem.
- Za lep videz nasada skrbimo z rednim odstranjevanjem vseh nelepih delov skozi vse leto. To pomeni morebitne objedene, polomljene, odcvetele ali posušene dele, ko postanejo moteči. Pri tem upoštevamo, da veliko trajnic, zlasti tudi trave, ohranijo čvrsta in lepa stebla in ostanke cvetja dolgo v zimo ali celo do pomladi, čeprav so se posušili.
- Vedno moramo z organskimi gnojili skrbeti za živo in hranilno prst, v kateri trajnice rastejo. Šotnica za dolgo življenje trajnic namreč ni uporabna. Vanjo namreč sadimo le trajnice, ki smo jim namenili kratko življenje in jih torej gojimo kot enoletnice na balkonih ali morda celo kot lončnice v stanovanjih. Vrtno prst redno, enkrat na leto zgodaj spomladi, gnojimo s kompostom ali kompostu podobnim organskim gnojilom. Dokler je med posameznimi trajnicami še kaj prostora, gnojilo plitvo vkopljemo v zemljo. Ko se trajnice zgostijo, gnojilo preprosto pred dežjem potrosimo po blazinah in dež ga bo spral h koreninam in pod listje. Lahko takoj po gnojenju nadomestimo dež s temeljitim zalivanjem.
- Zalivanje pri tistih najbolj na sušo odpornih trajnicah nikoli ni potrebno, če le rastejo v primerni zemlji. Pri vseh standardnih trajnicah velja, da s temeljitim zalivanjem enkrat na teden v sušnem obdobju skrbimo za njihov lep videz in daljši čas cvetenja.
P o s e b n e z a h t e v e n e k a t e r i h t r a j n i c :
Veliko pa je trajnic, ki imajo poleg osnovnih zahtev tudi čisto posebne in specifične potrebe, kar se vzdrževanja tiče. Upoštevajmo jih, če želimo da bodo dobro uspevale in dolgo živele. Predvsem pa vedno družimo med seboj takšne, ki imajo podobne življenske zahteve in seveda vsako na pravo mesto, kar se rastišča tiče.
Nekatere trajnice, ki sicer niso zahtevne, nam sčasoma vse manj cvetijo in nazadnje celo odmrejo, če jim ne strežemo prav. Takšne so recimo jesenske astre (Aster dumosus). Nasade teh moramo vsakih nekaj let preprosto obnoviti, ker so zaradi narave rasti izčrpale hrano v tleh in so postale lačne. Tu ni dovolj le občasno dognojevanje. Zato zgodaj spomladi ob primernem vremenu koreninski preplet preprosto izkopljemo in odložimo za krajši čas v senco. Zemljo, kjer so rasle, čim prej globoko zrahljamo in bogato pognojimo z organskim gnojilom. Nato izkopane sadike preprosto posadimo nazaj na prejšnje mesto. Že prvo jesen bodo spet bogato zacvetele.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing. hortikulture in krajinske arhitekture
Slike posnete v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič
Mojca Rehar Klančič
univ.dipl. ing. agronomije