Dnevi so vse krajši, vsak sončni žarek je darilo narave in poleg nas ga cenijo tudi rastline, ki veselo izkoristijo svetlobo in toploto za nove liste, ki jih bomo uživali sveže v teh jesenskih dneh. Zato je še kako pomembno, da poskrbimo, da so rastline, ki rastejo na vrtu, pravilno in dobro oskrbljene.
Najprej odstranimo vse rastline, ki so propadle ali pa se njihova vegetacijska doba že zaključila. V mislih imam vse plodovke, kot so buče, paprike, paradižnike, melancane, kumare. Staro listje je pogosto leglo bolezni, ki jih je potrebno čim prej odstraniti z rastišča in nikakor ne odložiti na kompostni kup, saj si bolezni tako uspešno gojimo za naslednje leto, ko zopet izbruhnejo na plan, kadar bodo pogoji ugodni in za njih pripravljene nove rastline.
Večina ima danes pred hišo tudi zabojnik za bio odpadke, kamor jih sproti odlagamo tako, da jih zrežemo na manjše kose. Višek hranimo v močnih črnih vrečah, ki jih izpraznimo, ko je zabojnik spet prazen in tako teden za tednom, a pozor: plastična vreča NE gre v kontejner za bio odpadke, razen če ne uporabljate bio vreč za odpadke, ki so narejene iz naravnih materialov.
Se pravi rastline, ki so obilno rodile med poletjem, odstranimo in pospravimo z vrta. Potem se naenkrat pojavi kar nekaj novih praznih površin. Kaj storiti? Posaditi, posejati? Možnosti je veliko, odvisno od želja vaših družinskih članov. Sedaj je čas, da posadite čebulo, zlasti majski srebrnjak, lahko pa tudi tisto, ki jo gojite za naslednjo sezono. Prav tako posadimo tudi česen. Najprej pa zemljo nežno »previlate«. Se pravi zrahljate z vilami, tako da zemlje ne obračamo, ampak samo zrahljamo. Pograbimo, naredimo gredice in posadimo čebulo, česen. Ne pozabimo rahljati zemljo zgodaj pomladi in zastreti nasad z vlaknasto folijo, da čebulna muha ne bo imela vstopa, saj kaj hitro poskrbi za svoj zarod, ko so glavni naleti, a o tem, ko bo prišel čas.
V tem času imate prav gotovo polne grede različnih sort radičev in endivije. Radiče redčite, če ste jih sejali, saj morajo imeti rastline prostor, da naredijo kompaktne glavice. Radiče režemo in puščamo srčke, tako dobimo vsakokrat novo rastlino, ki ima še mehkejše in okusnejše liste. Pozimi pa je rast počasnejša, zunanje liste trgamo in ne režemo, saj s tem preprečimo, da bi listni štrclji, ki jih puščamo, gnili na rastlini in bi se gniloba preselila na ostalo rastlino. Ta način trganja listov pri nekaterih sortah, ki naredijo bolj ohlapne glavice, močno spodbuja rast listov.
Poznamo pa sorte Pala rossa, ki jih ne moremo obtrgovati, le režemo in nova glavica je manjša, a nič slajša sredi zime, še zlasti, če jih gojimo v rastlinjaku, potem je teh ponovnih ber veliko.
Na prazne grede lahko posejemo tudi še v tem času, motovilec, ki klije in raste, ko so zanj ustrezne razmere. Vedno dobrodošel je tudi tržaški solatnik, ki naredi male lističe, ki jih režemo. Pri roki je, kadar zmanjka ostale solate. Zelo hitro raste in tako hitro lahko zopet režemo. Režemo pa tudi, če solate ne rabimo, saj tako zagotovimo, da je nasad vedno svež in so listi sočni. Porezane liste porabimo za zastirko in zeleno gnojenje. Potresemo jih tam, kjer nimamo pokrite zemlje in je le-ta gola.
Ja, to je zelo pomembno, da zemlje ne puščamo na milost in nemilost ostrim zimskim razmeram. Predstavljajte si, koliko drobnih organizmov živi v njej, ki so nujno potrebni, da se odvijajo bio kemični procesi, ki so potrebni za neovirano in uspešno rast rastlin, ki jih bomo posejali v novi sezoni. Rečemo, da je zemlja živa ali pa da je zemlja mrtva in v mrtvi zemlji rastline ne morejo uspešno rasti. Dodajamo humus, aktivatorje rasti, organska gnojila, da zemljo z njimi aktiviramo. Veliko bolje, da že v osnovi pazimo na zaščito obdelovalne površine in tako zelo veliko dobrega naredimo za naše mini delavce, ki pomagajo zemlji, da nudi dobro osnovo našim rastlinam.
V tem času lahko posejemo tudi špinačo, blitvo in rukolo, ki kalijo pri nizkih temperaturah. Še zlasti priporočljivo pa je te rastline sejati v rastlinjak, kjer zemlja ne zamrzne. Tisti, ki imate rastlinjak ga s pridom uporabljajte vso zimo in ne pustite prazne nobene grede. Seveda je potrebno v rastlinjaku, ki ga uporabljamo ves čas, tudi paziti na kolobar in zadovoljivo dodajati gnojila. O zračenju in uravnavanju temperature ne bomo izgubljali besed. Prav tako pa ne smemo pozabiti na zalivanje, saj dež ne pride v rastlinjak. Pa še nekaj. Ne pozabiti močiti pohodnih poti, ki morajo biti prav tako navlažene. Zelo lepa in priporočljiva podoba pohodnih poti je, če jih posujemo z borovim lubjem drobne granulacije. Naravni material je idealen za nemoteno hojo po rastlinjaku, kakor tudi kasneje, ko se zdrobi in spremeni v organsko maso.
Imate še kaj zelja, ohrovta, cvetače? Vse vrste kapusnic so vesele teh nizkih temperatur in še vedno ujamejo vsak trenutek, da lahko nadaljujejo rast, mi pa jih režemo in uživamo sproti.
Tudi korenček, por, rdečo peso lahko uživate vso zimo, če ste jih sejali ali sadili v pozni jeseni. Navadno so takšni sveži viri zelenjave veliko več vredni kakor pa takrat, ko je na vrtu obilo vse zelenjave. Uživajte pozno jesen in vse plodove, ki jih prinaša.
avtor: Dr. Jelka Stopar Metelko – Vrtni center Gašperlin
Še en nasvet!
Tudi, če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!
Začnite načrtovati in spremljati vaš zelenjavni vrt z brezplačno registracijo v Posadi.si Planer Vrta