V času divjih klimatskih sprememb, dviga temperatur in mračne napovedi konstantnih dolgih obdobij suš se včasih zdi, da vsemu temu ne bomo kos. Pa vendar se pojavljajo tudi rešitve – stare-nove tehnike namakanja, ki delujejo in so dosegljive vsem.
Ena izmed starodavnih metod namakanja so t.i. ollas glinene posode, ki jih vkopamo v zemljo. Oče permakulture, Bill Mollison, jih je celo označil za eno izmed najbolj učinkovitih tehnik namakanja na svetu!
Kaj so ollas glinene posode?
V sodobni španščini beseda olla označuje preprosto lonec oz. posodo za kuhanje, ollas pa je beseda olla v množini. V našem primeru pa bo govora o t.i. ollas de barro ali v slovenščini o glinenih loncih, posodah. Gre torej za univerzalni koncept keramičnih posod. To so posode iz ilovice, ki jo žgemo med 1000 °C in 1100 °C. Za razliko od keramičnih posod, ki jih dandanes uporabljamo v kuhinji, so ollas za namakanje neglazirane.
Glinene posode imajo dolgo zgodovino, človeštvo jih je uporabljalo praktično že vse od svojih začetkov. Predvsem se je glinene posode uporabljalo za shranjevanje živil in seveda kuhanje. Pa tudi kot žare za shranjevanje posmrtnih ostankov.
Od kod izvirajo ollas glinene posode za namakanje?
Glinene posode, imenovane ollas, ki jih uporabljamo za namakanje kultiviranih površin, so narejene iz vzdržljive žgane gline (ilovice) in so neglazirane. Neglazirane so zato, da lahko voda postopoma in enakomerno pronica skoznje. Na tak način olla namaka rastline, ki so posajene okrog nje. Glineno posodo z ozkim grlom se enostavno vkopa v zemljo, pri čemer se zgornji del za dotakanje vode pusti nad površino prsti.
Meni se, da ta starodavni način namakanja izvira iz severa Afrike. Dokaze o uporabi, stare preko 4000 let, pa so našli na Kitajskem. Še dandanes pa se ollas, glinene posode za namakanje, uporablja predvsem v Indiji, Iranu, Braziliji in Burkini Faso.
V Južni Ameriki glinene posode tradicionalno uporabljajo predvsem domorodna plemena jugozahodnega dela celine, ampak predvsem v povezavi s shranjevanjem živil in vode. Tehniko namakanja z glinenimi posodami naj bi torej uvedli španski zavojevalci v kolonialnem obdobju. V dvajsetem stoletju pa je ta tehnika postala ponovno zelo aktualna predvsem v Novi Mehiki in na ameriškem Zahodu. In sicer kot odgovor državnega programa Master gardening program v boju proti suši na območjih s suhim, puščavskim podnebjem.
Zakaj so ollas posode najboljša tehnika namakanja?
Tak način namakanja je zelo ekonomičen in učinkovit. Kot smo že omenili, voda počasi postopoma pronica skozi stene neglazirane keramične posode. Na ta način zagotavlja vlaženje prsti in korenin zasajenih v bližini več dni. Prav tako so količine vode, ki izhlapijo, zanemarljive.
Te glinene posode so prijazne do okolja, saj so izdelane iz naravnega materiala – ilovice. Kot smo že omenili, z njimi porabimo tudi bistveno manj vode kot z zalivanjem. Leta 2013 je NGO portal poročal o primeru uporabe 20-litrske olla posode na 10 m², kjer so za namakanje v razmaku štirih dni porabili le 5 litrov vode! Glinene posode so polnili z deževnico iz zbiralnika.
Preberite tudi: Zbiranje deževnice – tako boste prihranili do 50 odstotkov pitne vode
Kje pri nas lahko kupimo ollas glinene posode in kako jih uporabljamo?
Enkratne lončene ollas posode pri nas izdeluje Lončarstvo Bahor, naročite pa jih lahko v naši spletni trgovini Posadi.si Vrtni butik TUKAJ.
Olla posode delujejo kot vlažilec rastlinskih korenin. Posode zakopljemo v zemljo in v posode nalivamo vodo. Postopek zasaditve si lahko ogledate TUKAJ.
Za čimbolj učinkovito rabo olla posod je pomembno upoštevati, da je območje vlaženja rastlinskih korenin najboljše v krogu ene širine olla posode. Mala olla posoda, široka 10 cm, bo torej vlažila korenine v krogu 30 cm.
Zato predlagamo, da rastline sadite v krogu olla posod ali načrtujete namestitev posod tako, da bo pokrita optimalna površina. Olla glinene posode lahko naročite v več različnih dimenzijah, odvisno od potreb vašega vrta ali korita, kamor ste posadili rastline.
Preberite tudi: Temperatura in vlaga tal v zelenjavnem vrtu
