Z uporabo deževnice prihranimo tudi do 50 odstotkov pitne vode

V obdobju, ko se spopadamo z visokimi temperaturami in posledično sušo, je nujno razmišljati, kako privarčevati kar največ pitne vode. Najbolj preprost način je zbiranje deževnice, s katero lahko nadomestimo tudi do 50 odstotkov vode, ki jo porabimo za vsakodnevne potrebe, ne da bi pri tem trpelo naše udobje.

Izvrstno jo je mogoče izrabiti med opravili, kot je pranje perila, izpiranje stranišč, čiščenje, pranje avtomobilov in seveda zalivanje vrta. Sledeč dostopnim podatkom namreč za vse omenjeno povprečno porabimo kar 45 litrov vode na dan.

Ekonomski in okoljski razlogi za zbiranje deževnice

Varčevanje s pitno vodo je smiselno tako iz ekonomskega kot okoljskega vidika.

V zadnjih dvajsetih letih se je glede na odstotke podražila več kot vsa goriva; cene bencina so se v tem obdobju dvignile za okoli 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Obenem so vodni viri vse bolj ogroženi, zato se nam v prihodnosti po vsej verjetnosti obeta prava vojna za vodo.

Vrh tega ima vodovodna voda v primerjavi z deževnico tudi nekaj slabosti, še posebej, ko jo potrebujemo za namakanje. Dodane so ji namreč nekatere kemične snovi, ki zagotavljajo njeno neoporečnost in primernost za pitje. Večinoma gre za soli, ki ob redni uporabi zemljo zasolijo in jo naredijo neprimerno za rast rastlin, da se te v njej ne počutijo dobro in kmalu veliko slabše uspevajo.

Za deževnico pa je značilno, da ne vsebuje mangana, železa in drugih kovin ter je mehka in brez mineralov, zaradi česar ima prednost tudi pri uporabi v straniščnih kotličkih, kopalnih kadeh, grelnikih ali pralnih strojih, saj ne povzroča nastajanja vodnega kamna. Obenem prihranimo pri porabi pralnega praška in ne potrebujemo pralnih sredstev z dodanimi snovmi za mehčanje vode, ki so okolju škodljive.

Zbiralnik deževnice je najbolje postaviti pod zemljo

Glede na namen je treba izbrati ustrezen način zbiranja in črpanja deževnice.

Sodobni sistemi za uporabo deževnice v hiši pa vključujejo vso potrebno opremo za zbiranje, filtriranje in črpanje po hišni vodovodni napeljavi.

Filtri so povečini precej preprosti ter jih lahko namestimo na skoraj vsako stavbo in vrt. Ob vsestranski uporabi deževnice so filtri tako rekoč nujni, saj mora biti voda neoporečna, kar pomeni, da ne sme vsebovati trdih delcev, sluzastih snovi in maščob ter različnih kemikalij in mikroorganizmov.

Hranilnik pa mora biti primerne velikosti (ne sme biti prevelik, saj se mora voda v njem menjati), imeti mora primerno lokacijo ter biti zaščiten pred direktno sončno svetlobo.

Strokovnjaki priporočajo, naj bo zbiralnik deževnice postavljen pod zemljo ali vsaj v kletne prostore, kjer bo zaščiten pred sončno svetlobo in toploto. Deževnica tako pozimi ne bo zmrznila, poleti pa se ne bo pregrevala in v njej ne bodo nastajale alge.

Priporočljivo zbiranje v več posod

Če deževnico uporabljamo le za zalivanje vrta, zadošča postavitev hranilnika pod odtokom strehe, ki se tako samodejno polni, vendar je potrebno tudi tedaj upoštevati nekaj določil. Če denimo živite v bližini večjih industrijskih kompleksov, se lahko na streho useda škodljiv prah, zato se priporoča, da ob dežju po daljšem suhem obdobju prve pol ure ne zbirate deževnice.

Zbiranje deževnice ni primerno, če imamo novo bakreno streho. Žveplo v ozračju in kisel dež ob dotiku z bakrom povzročita kemijsko reakcijo ob kateri se izločajo bakrovi ioni. Ti pa so v velikih količinah zdravju škodljivi. Bakrena streha postane primerna za zbiranje deževnice šele, ko dobi patino, zelenkasto prevleko.

V vsakem primeru je priporočljivo tudi, da imate na voljo več posod za zbiranje, saj je potrebno vodo iz ene posode vedno porabiti do konca, zadnjih 10 centimetrov pa izliti, kajti večina kemičnih snovi se počasi usede na dno. Če posodo vedno znova dopolnimo z vodo in je v sezoni sploh ne praznimo, se v njej proti koncu leta lahko nabere preveč nezaželenih snovi ter se pretirano razmnožijo alge in bakterije. Takšna ni več neoporečna za namakanje.

Posode morajo biti plastične, stari kovinski sodi niso primerni za zbiranje deževnice za namakanje.

Namakanje tudi v sušnih dneh

Vsekakor je velika škoda, da vode, ki teče po naših žlebovih, ne bi izrabljali, saj za njeno odvajanje celo plačujemo tako imenovani »davek na dež«.

Iz streh v pomladnem in jesenskem času priteče veliko vode. Če dodamo še manjšo črpalko, si lahko s preluknjanimi cevmi, ki niso prevelik strošek, uredimo povsem dobro delujoč namakalni sistem, ki bo uporaben tudi v sušnih dneh, ko je namakanje in zalivanje iz vodovodnih cevi prepovedano. Tovrstna investicija se povrne v roku od treh do petih let, kasneje pa le še privarčujemo.