Vam je tole kaj znano: pridno ste uredili gredico, posejali nov zavojček semen, jih pokrili s kopreno, hodili redno zalivati, da bi bila zemlja dovolj vlažna, in komaj čakali, da semena vzklijejo. Ko je pod kopreno pribodlo ven nekaj zelenega, pa ste ugotovili, da so bile edine rastline, ki so hvaležno kalile pod vašo skrbno roko, plevel!

In kaj je lahko šlo narobe?

5 najpogostejših napak, da semena ne vzklijejo

1. Napačen termin setve: temu se najenostavneje izognete, če se držite se priporočil na vrečkah. Napisana so za točno ta semena in so zato najzanesljivejši vir informacij.
2. Neustrezna temperatura tal: tudi če se držite termina setve, je vsako leto nekoliko drugačno. Preverite, ali je za seme navedena tudi potrebna temperatura tal. Meritve lahko pogledate pri ARSO agrometeorološki napovedi.
3. Prevelika globina setve: semena sejemo čim bolj plitko, za dve debelini semena globoko. Nekatere rastline so svetlokalilke, torej semena bolje vzklijejo na svetlem (motovilec, peteršilj, korenček, zelena, sladki komarček, kamilica, bazilika, portulak). Te lahko potrosimo po gredici in samo pokrijemo npr. s časopisnim papirjem.
4. Zemlja ni bila dovolj vlažna: paziti moramo, da je zemlja med kaljenjem ves čas vlažna. Če se naredi skorja, jo moramo še pred vznikom razbiti, saj nekatere rastlinice niso dovolj močne, da bi jo predrle.
5. Prestara semena: Preverite datum uporabnosti semen, ki je natisnjen na vrečki. Semena je potrebno shranjevati v temnem, hladnem in suhem prostoru, saj jim nihanje temperature hitro spremeni lastnosti. Najboljša temperatura je 4 stopinje Celzija (tako lahko zdržijo več let), vendar dandanes le redko katera hiša še ima tak prostor. Zato pač poiščite najboljši približek temu.

Preberite tudi: Življenjska doba semen in kako izvesti preizkus kaljivosti

Kako pravilno posejati semena za sadike?

Pravi čas za pikiranje mladih rastlinic je, pokažejo prve prave liste (do 2 pravih listov). Lahko jih tudi prestavimo v nekoliko hladnejši prostor, vsekakor pa jih začnemo najpozneje 10 dni pred presajanjem na prosto navajati na hladnejši zrak.

Zakaj namakanje semen

Namakanje semen je najboljši način za spodbujanje kaljenja. Semena dan pred sejanjem namočimo v mlačni vodi ali (ohlajenem) kamiličinem čaju. Za namakanje uporabimo pladenj ali drugo posodo. Namakamo do 24 ur. Daljše namakanje lahko povzroči gnitje semen. Namočena semena bodo nabreknila, semenska ovojnica pa se bo zmehčala. Semena posejemo na grede ali v posode in zalijemo. Namakamo lahko večino semen z izjemo najmanjših. Ta bodo dovolj vlage prejela iz vlažne zemlje.

Slaba lastnost namočenih semen pa je, da je rokovanje z njimi težje in jih zato težje posejemo.

Semenska ovojnica nekaterih rastlinskih vrst preprečuje dostop vlage v notranjost. Šele ko je ovojnica poškodovana, vlaga začne prehajati v notranjost, kar omogoči razvoj embria in kaljenje. To je značilno za trajnice.

Kako pravilno posejati na gredico?

Dobra zemlja za setev

Zemlja na našem zelenjavnem vrtu mora biti rodovitna, dobro odcedna in zadrževati vlago. Če na zemljišču takšne zemlje nimamo, jo moramo pripraviti ali pa pripeljati od drugje.

Če je zemlja revna z organskimi snovmi, ji primešamo kompost ali dobro uležan hlevski gnoj. Težko zemljo, kjer voda zastaja, zrahljamo s peskom. Če je zemlja preveč peščena in vode ne zadržuje, ji dodamo ilovico ali glino.

Pomembna je tudi kislost tal. Večina rastlin dobro uspeva v rahlo kislih tleh, ki imajo pH med 6 in 7. Če s preizkusom kislosti ugotovimo, da so tla prekisla, jim dodamo apno, nato pa kislost vsakih nekaj let ponovno preverimo.

Ne pozabimo na zeleno gnojenje.

Kaj sejati na prosto

Vrtnine, ki imajo kratko rastno dobo, sejemo na končno mesto (solata, motovilec, radič, redkvica). Sadike pa si vzgojimo iz vrtnin, ki imajo daljšo rastno dobo ali so toplotno zahtevne (plodovke, kapusnice).

Zelenjavo lahko sejemo in sadimo tako, da vsako gredo namenimo le eni vrtnini. Pri tem lahko širino grede prilagajamo glede na potrebe po posamezni vrtnini. Takšen zelenjavni vrt bo na pogled urejen. Slabost takšne oblike je, da je zelenjava nekoliko bolj izpostavljena škodljivcem. Paziti pa moramo tudi, da višje rastočo zelenjavo (npr. fižol, paradižnik) ne sadimo na južne grede, ker bomo imeli na bližnjih gredah senco.

Če smo dobri poznavalci vrtnin, potem lahko tvorimo mešane zasaditve vrtnin. Nekatere vrtnine zelo ugodno vplivajo druga na drugo, če rastejo skupaj. Takšne lahko sadimo in sejemo na iste grede, kjer se premešajo. Pozorni moramo biti na vrtnine, ki druga na drugo ne vplivajo ugodno. Te ne smemo sejati in saditi skupaj, saj ne bodo uspevale, ali pa bo pridelek manjši.

Načrtovanje zasaditve vam lahko olajša planer vrta Posadi.si

Hitra postavitev gredic glede na dobre in slabe sosede.

Hitrejši pridelek omogočajo visoke grede, ker je v njih temperatura zemlje višja.

Kako posejati semena, da dobro vzklijejo

Gredico razrahljajte, da nima večjih grud. Seme enakomerno potresite po gredici in ga rahlo zastrite z grabljami. Stročnice in plodovke pa posadite v 3-5 cm globoke jamice. Gredico zalijte in zaščitite z agrokopreno. Nato redno preverjajte vlažnost zemlje (odkrijte gredico), saj je v suhem, vročem ali vetrovnem vremenu potrebno zaliti tudi dvakrat na dan.

Besedilo je povzeto po Posadi.si webinarju o kalitvi semen s strokovnjakinjo dipl. ing. agr. Barbaro Lončar-Vrhovec iz Semenarne Ljubljana. Celoten webinar si lahko ogledate spodaj. Med drugim omenjamo tudi, zakaj je korenček tako poseben za vzgojo in na kaj moramo biti pri njem pozorni.