Na žalost in kljub vsemu ozaveščanju o invazivnih rastlinah v našem okolju jih še vedno veliko vrtnarjev sadi in razmnožuje. Nekatere invazivne rastline, kot na primer topinambur, so celo postale nekakšen negativen trend. Pomembno je, da čisto vsako rastlino, ki jo posadimo vrt, poznamo. Tako ne bomo povzročili škode okolju in sebi. Čeprav je to velikokrat nenamerno in je posledica nevednosti, je lahko povzročena škoda gromozanska.

V nadaljevanju vam bomo predstavili invazivne rastline, ki se znajdejo na naših vrtovih. Predvsem z namenom, da jih nikoli ne boste posadili. Če pa pri vas že rastejo, imate v tem času enkratno priložnost, da jih začnete zatirati. V Sloveniji je bilo na področju invazivnih tujerodnih rastlin narejeno že ogromno. Spodnje informacije so predvsem povzetki iz krasnih projektov in pobud, ki so se in se odvijajo pri nas.

Predvsem smo se oprli na dva e-vira, in sicer:

• Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu in njihov Spletni portal Invazivke
• E-brošura: Invazivne rastline v kmetijski krajini / [avtorica Sonja Rozman; avtorji slik Sonja Rozman, Sara Strajnar, Bojana Fajdiga], Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zavoda RS za varstvo narave.

Kaj so invazivne rastline?

Kot je navedeno v brošuri Invazivne rastline v kmetijski krajini, so invazivne tujerodne vrste tiste tujerodne vrste, ki se v naravi same čezmerno razširjajo. Tako jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in povzročajo škodo naravi, gospodarstvu ali zdravju ljudi. Niso vse tujerodne vrste invazivne, zato je treba tu jasno razločiti med invazivkami in tujerodnimi vrstami, ki to niso. Na strani projekta Life Artemis so to razlago strnili v nekaj definicij:

• Prehodna tujerodna vrsta je tujerodna vrsta, ki se na nekem območju pojavlja le občasno. Lahko se celo občasno razmnožuje, vendar ne tvori trajnih populacij in se vzdržuje le s ponovnimi naselitvami. Za te vrste včasih uporabljamo tudi izraz aklimatizirana vrsta.
• Naturalizirana vrsta je tujerodna vrsta, ki se v novem okolju redno razmnožuje in samostojno, brez posredovanja človeka, vzdržuje populacije, vendar v okolju še ne povzroča zaznavne škode.
• Invazivna tujerodna vrsta je po definiciji Konvencije o biološki raznovrstnosti tujerodna vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste. Definicija invazivne tujerodne vrste, ki jo uporablja Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN), je širša in kot invazivne obravnava tujerodne vrste, ki ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno bi­otsko raznovrstnost.

Kako so invazivne rastline prišle k nam?

Invazivne tujerodne vrste smo v Slovenijo vnesli namerno ali nenamerno. Namerno smo jih vnesli na primer:

• za gojenje v prehrambne namene (topinambur, jagode goji),
• za pogozdovanje (robinija oziroma akacija, pajesen, amerikanski javor …),
• za gojenje v okrasne namene (japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, peterolistna vinika, mnogolistni volčji bob, deljenolistna rudbekija …),
• za biotično varstvo škodljivih organizmov,
• za popestritev lova in ribolova (ameriška postrv, jezerska zlatovčica …),
• kot domače ljubljenčke (želva rdečevratka)
• in podobno.
  (vir: E-brošura: Invazivne rastline v kmetijski krajini)

Zakaj so tujerodne invazivne rastline nevarne in kakšno škodo povzročajo?

Kot so navedli v e-brošuri Invazivne rastline v kmetijski krajini, so invazivke škodljive tako za ljudi kot za okolje. Predvsem je zaradi njih ogrožena biotska pestrost, ki je najbolj pereč problem trenutno. Izumiranje vrst, tako rastlinskih kot živalskih, ima gromozanske posledice in ogroža predvsem nas. Si predstavljate, da boste zaradi hitrosti izgubljanja vrst morda čez 10 let lahko jedli le eno sorto solate, paradižnik brez okusa, zelja pa ne bo več? Ja, in k vsemu temu pripomorejo tudi tujerodne invazivne rastline.

Takole so v e-brošuri Invazivne rastline v kmetijski krajini povzeli nevarnosti, ki jih prinašajo invazivke:

• So nadležni in trdovratni pleveli (ščiri, ambrozija, japonski dresnik idr.) ali škodljivci (koloradski hrošč, koruzni hrošč, rdeči lazar, kostanjeva šiškarica, hrušev ožig idr.).
• Zmanjšujejo pridelek in povečujejo stroške pridelave zaradi večje porabe zaščitnih sredstev ali večjega vložka dela.
• Spreminjajo podobo krajine.
• Izpodrivajo domorodne rastline in živali ter spreminjajo ekosisteme.
• Povzročajo alergije (predvsem ambrozija) ali imajo druge negativne vplive na zdravje (na primer orjaški dežen).
• Povzročajo škodo na objektih.
• Zmanjšujejo poplavno varnost in povečujejo erozijo.
• Preprečujejo dostop do vode.
• Povečujejo stroške vzdrževanja cest, železnic in drugih javnih površin.
• Zaradi vseh nevšečnosti državam Evropske unije vsako leto povzročijo okoli 12 milijard evrov stroškov.

Katere so invazivne tujerodne vrste pri nas?

Na portalu Invazivke boste na tej povezavi našli natančen seznam vseh tujerodnih vrst pri nas. Za vsako invazivko je podan tudi opis s fotografijami. Tiste, ki jih na seznamu ni, pa tudi najdete na isti spletni strani.

Tri invazivne tujerodne rastline, ki se jih pogosto zasadi na vrtove pri nas

 

Topinambur (lat. Helianthus tuberosus)

Kako ga boste prepoznali: do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto odebeljenimi korenikami; steblo zgoraj pogosto nekoliko razvejano, srhkodlakavo. Listi jajčasto-suličasti, grobo nazobčani, pecljati, zgoraj raskavi, spodaj dlakavi. Na steblu navadno več dolgopecljatih pokončnih koškov v premeru 4–8 cm, vsi cvetovi so rumeni, jezičastih 12 do 15 cvetnih listov, dolgi 2,5–4 cm in približno 1 cm široki, socvetišče izbočeno, s krovnimi luskami. Rožke dolge 4–6 mm s kodeljico iz 4 ščetin. (vir opisa in več o topinamburju: https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/topinambur/)

 

Bambusi (lat. Phyllostachys spp.)

Pozor! Bambus je ena najbolj invazivnih vrst rastlin pri nas! Povzroča ogromno škode!

Kako ga boste prepoznali: bambusi iz rodu Phyllostachys (skupno je bambusov več 10 rodov, s skupno približno 1000 vrstami) so grmaste do drevesaste zimzelene rastline z vitkimi stebli. Stebelni členki so razločno enostransko sploščeni. Na kolencih praviloma izraščata po dve stranski veji. Visoke rastline se značilno povešajo na stran. Listno dno je zoženo, zato list izgleda pecljat. Bambusi se širijo z razraščanjem podzemnih živic. Cvetijo le vsakih 65 do 120 let, a za zdaj to v Sloveniji še ni bilo opaženo. (vir opisa in več o bambusu: https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/bambusi/ )

 

Kanadska in orjaška zlata rozga

Kako ju boste prepoznali: kanadska zlata rozga je 70 do 210 cm, orjaška pa 30 do 280 cm visoka rastlina. Obe rumeno cvetita, v socvetjih so številni koški. Cvetita od sredine julija do oktobra. Med seboj ju najlažje ločimo po tem, da ima kanadska zlata rozga dlakavo steblo, orjaška pa gladko. (Vir – e-brošura: Invazivne rastline v kmetijski krajini)

Več o zlatih rozgah na: https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/kanadska-zlata-rozga/

 

V brošuri Invazivne rastline v kmetijski krajini pa tudi opozarjajo: V zadnjem času vse večjo grožnjo pomeni tudi gojenje (potencialno) invazivnih tujerodnih kmetijskih rastlin (miskant, goji jagode), zato moramo biti pri odločitvah za gojitev tovrstnih rastlin zelo previdni.