Na prostem vedno srečamo mešane družbe rastlin in živali, zato je priporočljivo, da tudi pri vrtnarjenju posnemamo naravo in rastline gojimo v mešanih posevkih, vendar moramo pri tem paziti na načela dobrih in slabih sosedov.
Rastline so živa bitja, zato imajo v prenesenem pomenu simpatije in antipatije. Nekatere s svojimi izločki korenin spodbujajo rast drugih ali obratno, mnoge so v sožitju z drugimi boljšega okusa, kombinacija različnih vrtnin, zelišč in cvetlic pa ustvarja tudi neprijazno okolje za škodljivce. Preglednico mešanih posevkov ter številne nasvete najdete v knjigi Zelenjavni vrt Miše Pušenjak, ki pa poudarja, da so kombinacije dobrih in slabih sosedov na vsakem vrtu nekoliko drugačne, zato boste najuspešnejše našli med delom na svojem vrtu. Zatorej svetuje, da vse dogajanje na vašem vrtu beležite. Kljub temu smo za vas iz omenjene knjige zbrali nekaj koristnih informacij, še več pa jih dobite preko mobilne aplikacije in spletnega portala Posadi.si.
Kot rečeno, je upoštevanje dobrih in slabih sosedov eden od učinkovitih naravnih načinov odganjanja škodljivcev.
Uspešna kombinacija, znana že desetletja, ki so jo upoštevali tudi ameriški Indijanci, je združitev fižola, koruze, sončnic in buče. Na fižolovih koreninah živijo drobne bakterije, ki »pridelajo« dovolj dušika za fižol in koruzo. Koruza fižolu vrača tako, da mu daje oporo, hkrati pa ga ščiti pred ušmi. Sončnice koruzi pomagajo odganjati koruzno veščo, njihove korenine pa zavirajo rast mnogih plevelov in s svojimi izločki vzpodbujajo rast koruze.
Škodljivce ali bolezni sosedov odganjajo še mnoge druge vrtnine. Denimo hren bo ob krompirju zmanjšal število koloradskih hroščev. Kamilica, ognjič, kapucinke in žajbelj odganjajo mnoge škodljivce s kapusnic, česen pa pomaga jagodam, da ne gnijejo. A morate biti pri kombinacijah tudi pazljivi, saj sta denimo meta ali hren zelo koristna, vendar si hkrati na vrtu vzgojite nadležen plevel. Rešitev je, da rastlini posadite v lonce.
Poudariti velja še, da škodljivci tudi slabše vidijo, zato ne najdejo svoje hrane, torej rastlin, če so te razporejene po vsem vrtu. Kjer v eni vrsti raste samo ena vrtnina, prevladujeta ena barva in vonj, zato takšne zasaditve škodljivci najdejo brez težav. Na primer por se med listjem korenja ali pastinaka lepo skrije pred jesenskim napadom porove zavrtalke. Tudi glivične bolezni se težje širijo z rastline na rastlino, če ne rastejo skupaj na gredicah.
Delo na vrtu bo enostavnejše, če boste rastline s hitro rastjo kombinirali s tistimi, ki rastejo počasi, kajti zemlja je tako le kratek čas gola in izpostavljena nemilemu vremenu. Možne kombinacije so: redkvica in korenček, redkvica in solata, nizki fižol in kapusnice. Rastline, ki potrebujejo več dušika, kombinirajte s stročnicami. Med krompir, zelje, cvetačo, ohrovt in koruzo lahko posejete nizki stročji fižol, bob ali nizki grah. V poletni vročini pa nekatere zelenjadnice posadite na mesta, kjer lahko izkoristijo senco višjih rastlin. Priporočljivo je, da na vrtu rastejo tudi cvetlice, saj privabijo mnoge koristne organizme, ki se hranijo z ušmi, pršicami in tripsi. Posebej dobrodošle so žametnice, ognjič in kapucinke, saj koristijo zemlji ter odganjajo mnoge talne in leteče insekte.
Dobro je, da se načrtovanja vrtnarskih opravil, tudi dobrih in slabih sosedov, lotite v obdobju, ko vrt še počiva. Na prehodu iz enega v drugo leto je tudi čas za nabavo novega setvenega koledarja Marie Thun.
Kateri so dobri in slabi sosedje na vrtu pa lahko preverite tudi z aplikacijo Posadi.si. Brezplačno si jo naložite na vaš Android ali iOS telefon.