Delo na vrtu v novembru

Delo na vrtu v novembru

Povzeto po knjigi Vrtnarstvo (Josip Štrekelj, Celje 1947).

Kaj lahko sejemo v mesecu novembru?

Če je zemlja godna, sejemo v začetku meseca novembra izjemoma tiste vrtnine, katere seme dolgo časa kali in katere pridelek želimo imeti v naslednji pomladi bolj zgodaj. Med slednje prištevamo novozelandsko špinačo, peteršilj, korenje, črni in beli koren, pastinak in tudi čebulo.

Setev vse te vrtnine opravimo le v vrstah, da med njimi lahko spomladi zemljo rahljamo, ne da setev uničujemo. Vrste zaznamujemo s paličicami, ki jih potisnemo globoko v zemljo, da spričo zmrzovanja in tajanja ne popadajo.

Gnojenje, prekopavanje in preostala vrtna opravila v novembru

Med vrstami potrosimo droben gnoj, da setev ogreva in varuje pozebe ter da se zemlja ne more strditi. Največ opravila ima vrtnar v začetku tega meseca z vzimovanjem vrtnine, prekopavanjem, gnojenjem in, koder ni gnojeno s hlevskim gnojem, z apnjenjem praznih gred.

Med trajne dišavnice potrosimo droben gnoj, da jih obvarujemo pozebe.

Na sončni legi napravimo na jesen sejalno gredico za vzgajanje sadik, potrebnih v prihodnjem poletju.Pognojimo jo z uležanim hlevskim gnojem in kompostom. S tem pospešimo rast setve in razmnoževanje korenin. Kolikor bolj je zemlja humusna, toliko boljša je.

Pri vzimovanju pazimo, da ni listnata vrtnina rosna, ognita in umazana!

Iz neobsejanih in neposajenih toplih in pokritih gred zmečemo zemljo, da premrzne.

Da nas zima in zmrzla zemlja v tem in bodočih mesecih ne ovirata, ko pripravljamo vrtnino za siljenje, jo v začetku meseca novembra izkopljemo, v zavetnem prostoru gosto prisujemo ter odenemo s slamo in vejevjem, da jo obvarujemo ledu. V rokih za siljenje jo pozimi od tod nosimo v silnico.

Orodje osnažimo, namažemo železne dele s strojnim oljem, da ne zarjave, in shranimo na suhem.

Ko je vrtnina pobrana, je mnogokje pogled na vrt kaj žalosten.

O škodljivcih

Tu in tam leže na gosto stebla in listi raznih rastlin ter štrle iz zemlje korenine vrtnine in koceni kapusnic. Vse to je najboljše zavetišče škodljivcem in njihovo gojišče. Zategadelj, je treba vrt brezpogojno čimbolj očediti sleherne navlake. Najuspešneje se je znebimo, če posušeno spravimo na kup in jo zažgemo.

Lesene oboje privzdignemo, da podaljšamo njihovo trajnost in da škodljivci, poskriti ob njih, poginejo. Koder so v zemlji škodljivke svinjice, ličinke sovk, strun, stonog in kjer se pojavijo glivične bolezni, moramo ob točasnem prekopavanju apniti. Kvadratni meter prostora potrosimo s 30 do 40 dkg živega apna, razpadlega v prah.

Še en nasvet!

Preverite tudi, kaj vas čaka v mesecu januarju. Tudi, če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!

Povej naprej: