Delo na vrtu v oktobru

Povzeto po knjigi Vrtnarstvo (Josip Štrekelj, Celje 1947).

Sajenje, presajanje, pikiranje v oktobru

V oktobru sejemo, toda s tveganim uspehom, še zimsko špinačo, korenje in radič za porabo v nastopni pomladi. Zimsko solato, rane sorte zelja in ohrovta, posejane konec meseca avgusta in v začetku meseca septembra v sejalnico, presajamo v 10 cm globoke jarke, ki jih naredimo v smeri vzhod—zahod, da zavarujemo sadike mrzlih vetrov.

Karfijole pikiramo v pokrite grede za nasad v bodoči pomladi, ker drugače na prostem pozebejo. Brstičnemu ohrovtu (popčarju) odrežemo v začetku tega meseca vrh stebla, da pospešimo tvorbo glavic v pazduhah listov. Sadimo še zimski česen in šalotko. Čebulo, šalotko in česen, ki so toliko trajnejši, kolikor bolj so dozorjeni, hranimo v suhem, mraza varnem prostoru.

Ostala vrtnarska opravila v oktobru

Solato, posajeno pod okni, zalivamo, kolikor je pač treba, po malem.

Ob koncu oktobra začnemo vzimovati vrtnino v kleteh, pokritih gredah, kojah in zasipnicah. V poslednje vlagamo tudi doraslo zelje in dorasli ohrovt (z glavo navzdol in s kocenom navzgor), ki ju kakor po navadi odenemo z zemljo in s slamo.

Orumenela stebla špargljev porežemo 10 cm v zemlji in sežgemo. Paradižnikom porežemo, preden jih opali slana, stebla s plodi vred ter jih obesimo v toplem prostoru, da pozore. Tudi posamezni plodi pozore v toplem prostoru, če jih položimo na lese redko vsaksebi.

Proti koncu tega meseca silimo radič, regrat, listnato zeleno, nedoraslo endivijo in blitvo. Prazne grede prekopljemo, a gnoja željni vrtnini namenjene tudi pognojimo.

V oktobu so aktualne tudi jesenske zasaditve in urejanje grobov, za prihodnji mesec pa si preberite o delih na vrtu v novembru.