Cynara cardunculus
Gojenje kardija
Iz semena vzgojimo sadike. Potrebuje globoka, humozna tla, ki jih obogatimo s preperelim hlevskim gnojem. Na prezimovanje jo pripravimo tako, da liste povežemo skupaj, jih zavijemo s koruznico ali smrečjem in agrokopreno, okoli rastline pa nasujemo organsko zastirko, slamo, seno ali listje in to zasujemo s kompostom.
Razmaki med kardiji
Med vrstami in med rastlinami v vrsti vsaj 1 m.
Lega
Sončna in zaščitena, da ga veter zaradi njegove višine ne polomi.
Količina
Od 2 do 4 rastline na osebo.
Datum sajenja
Konec januarja ali začetek februarja v zaščiten prostor; na prosto presadimo, ko ni več nevarnosti pozebe.
Gnojenje kardija
Pred sajenjem tla pognojimo s preperelim hlevskim gnojem, nato vsako leto dognojujemo s kompostom (spomladi kompost, ki smo ga uporabili za zimsko zaščito, zakopljemo v tla).
Zalivanje kardija
Rastline morajo imeti vedno dovolj vlage, sicer bo cvetov malo in bojo trdi in neužitni.
Dobri sosedje kardija
Ker je velika rastlina, jih gojimo same, koristi jim bližina sončnic. Dokler je še majhen, lahko med rastlinami gojimo nizek fižol, grah ali solato.
Slabi sosedje kardija
/
Bolezni in škodljivci
Je nezahteven, skrbimo za rahla tla in občasno okrepimo s pripravki iz alg. Lahko se pojavijo uši ali pepelasta plesen. Najhujši sovražnik je zima, zato rastlino lahko gojimo tudi v loncih in jo jeseni prestavimo na toplo.
Spravilo kardija
Režemo liste, užitni so tudi mladi poganjki.
Prehrana
Uživamo omesenele in obeljene spodnje dele listov. Užitna pa so tudi mlada socvetja. Vsebuje veliko koristnih sestavin, najpomembnejša je cinarin, ki v kombinaciji z magnezijem, železom in vitamini skupine B preprečuje nastajanje žolčnih kamnov. Ima odvajalni učinek.
Pomembno
Rastlina je velika (do 2 m) in ji moramo nuditi dovolj prostora. Potrebuje veliko svetlobe in sonca. Je trajnica, ki na Primorskem prezimi brez težav, drugje pa ji moramo pomagati. Prvo leto redko cveti, lahko pa si pomagamo, da vzgajamo sadike 4 do 6 tednov pri temperaturi od 2 do 10°C.
Posebnosti kardija
Je bližnji sorodnik artičoke in ju težko ločimo, razlikujeta pa se v tem, da ima artičoka večja in bolj omesenela socvetja, kardij pa spodnje dele listov.
