Voda je glavna sestavina rastlin, poleg tega pa preko nje rastline prejemajo tudi vsa hranila. Zato je rastlinam ne sme primanjkovati, kar pomeni, da moramo rastline ob suši namakati. Če namreč rastlina občuti sušni stres (ko pride do pomanjkanja rastlini dostopne vode v tleh), pride do zmanjšane rasti listov in manjšega pridelka.

Nekaj osnovnih pravil učinkovitega namakanja:

• Skrbeti moramo za rahlo zemljo, da padavine po skorjasti zemlji ne odtečejo.
• Najprimernejši način zalivanja je kapljično namakanje. Cevi speljemo tik ob vrstah rastlin. Lažje kot nošenje zalivalk po vrtu je tudi zalivanje z razpršilniki, moramo pa jih pustiti dovolj dolgo odprte, da so rastline dobro zalite.
• Če zalivamo s cevjo, na vogalih gredic zapičimo varovalne palice, da s cevjo ne poškodujemo pridelka.
• Najprimernejša voda za zalivanje je deževnica. Vodovodno vodo je dobro prej pustiti nekaj časa stati. Poskrbimo, da je voda mlačna, ne pa ledeno mrzla; voda mora imeti podobno temperaturo kot rastline, sicer pride do šoka.
• Ko se še učimo vrtnarjenja in namakanja, preverimo, kakšna količina vode prodre do katere globine – z lopatko odkopljemo ali s prstom prodremo v zemljo.
• Nekaterim rastlinam ne ugaja zalivanje po listih. To lahko tudi povzroči nastanek bolezni, ki potrebujejo vlago na listih.
• Namakanje si lahko olajšamo s preluknjanimi cevmi za namakanje, večje rastline pa lahko namakamo tudi preko plastičnih steklenic z ozkim grlom, ki jih narobe obrnjene (brez zamaška) zakopljemo ob rastlino, da (odrezano) dno gleda iz zemlje, in vanje natočimo vodo. Podobno delujejo tudi Olla posode iz gline.
• Večino nizkih rastlin lahko zalivamo od zgoraj (po listih), a ne z mrzlo vodo po razgretih listih in to počnemo že od malega. Ta način preprečuje razvoj pepelaste plesni.
• Da zadrži vodo dalj časa, naj bo zemlja čim bolj pokrita: tla zaščitimo z zastirko (slama, suha pokošena trava, lubje), kombiniranje rastlin z dolgo rasno dobo in hitro rastočih rastlin (redkvica/redkev med solato ali radičem, nizek stročji fižol med kapusnicami, solata berivka med paradižnikom/papriko), na prazne gredice posejemo rastline za zeleno gnojenje.

  

Kdaj zalivati?

• Poleti namakamo zgodaj zjutraj, če takrat ne moremo, pa pozno zvečer, da se zemlja dovolj ohladi. Zgodaj spomladi in pozno jeseni namakamo zjutraj, da voda čez noč ne zmrzne.
• Z blagim namakanjem začnemo že, če pri temperaturi zraka nad 20°C ni (znatno) deževalo en teden.
• Če je zemlja nekoliko vlažna, lažje zadrži vodo iz padavin, zato tudi pred napovedanim dežjem zalijemo vrt.
• Ne zalivamo vsak dan malo, ampak raje enkrat do dvakrat na teden izdatno, sicer imajo rastline plitve korenine. Izjema so mlade setve, ki jih zalivamo pogosto in po malem, da je zemlja vlažna, a ne pretirano mokra.
• Ob zelo visokih temperaturah enkrat tedensko rastline zalijemo s pripravki iz morskih alg, setve senčimo in nizke rastline sadimo v senco visokih.
• Da nas suša ob nizkih temperaturah ne zavede, spremljamo spletne strani z vodno bilanco.
• Če se je zemlja preveč izsušila, zalivamo počasi, večkrat po malo s polurnimi premori. Z lopato preverimo, da so tla primerno namočena.

Takole, to je nekaj glavnih pravil, da bo naš trud rastlinam res koristil in bo zalivanje učinkovito. S pravilnim zalivanjem pripomoremo tudi k manjši porabi vode in bolj odpornim rastlinam. Tako bodo naša dejanja še bolj okolju prijazna!