Uvod v serijo člankov 7 bio-dinamičnih načel za zdrav vrt
S setvenim koledarjem Marije Thun smo se spoznali že v mladih letih, saj ga je naš oče redno uporabljal. Ko smo naredili mobilno aplikacijo Posadi.si (brezplačno si jo lahko namestite tukaj za Android ) smo najprej pomislili, da bi objavili digitalno obliko tega, v Sloveniji najbolj priljubljenega setvenega koledarja. To, da lahko na setveni koledar pokukate kar na vrtu, je tudi eden razlogov, zakaj je aplikacija tako priljubljena.
Bio-dinamična metoda pa ni zgolj setveni koledar Marije Thun. Gospo Meto Vrhunc, ustanoviteljico društva Ajda, ki si že od sredine osemdesetih let prizadeva za širjenje Steinerjeve biološko-dinamične metode v Sloveniji, smo povprašali, da nam ta ekološki način pridelave pobližje predstavi in napiše nekaj več o bio-dinamičnih načelih in metodah. V prihodnjih mesecih bomo tako izdali serijo člankov 7 bio-dinamičnih načel za zdrav vrt. Danes začnemo s semeni.
1. Kaj so kulturne rastline?
To so rastline, ki so del svoje prvotne oblike spremenile, ga oblikovale krepkeje tako, da ta del človek lahko uporabi za svojo prehrano. Primer: žita so naši davni predniki razvili iz trav. Žita nam lahko služijo kot hrana, saj imajo v primerjavi s travo neprimerno večja semena z neprimerno več škroba in ostalih sestavin. Korenovke, denimo korenje: divje korenje ima zanemarljivo tanke, za hrano neuporabne korenine. Kulturna rastlina, naš korenček, naredi mogočen koren, sočen in aromatičen, bogat z vitamini in nam lahko služi kot hrana. Podobno vse rastline, ki jih uporabljamo kot hrano.
Posebnost kulturnih rastlin je, da ne rastejo v gozdu ali na travniku. Zemljo je zanje treba obdelovati. Treba jih je sejati, negovati, potrebno je s pridelovanjem semen skrbeti za njihovo ohranjanje.
2. Zakaj imamo vedno manj kulturnih rastlin?
Metode pridelovanja hrane z mineralnimi gnojili in uporabo pesticidov kulturne rastline ne prenašajo dobro. Način pridelovanja slabi njihovo zdravje, rastline zbolevajo, degenerirajo in izgubimo jih. Znanost našega časa zna s križanjem obstoječih rastlin ustvariti nove inačice kulturnih rastlin. Novih kulturnih rastlin pa ne zna razviti. Če se tega zavemo, bodi naša skrb, skrbeti za ohranjanje kulturnih rastlin, ki jih še imamo in z biološko dinamično metodo in skrbnim delom z njimi skrbeti za izboljšanje njihovega zdravja.
3. Kako je s semeni, ki jih najdemo v trgovinah?
V našem času je pridelovanje semen ločeno od vrtnarjenja in poljedelstva. S pridelovanjem semen se ukvarjajo specializirane semenarne. Ker kmet in vrtnar pričakujeta od kupljenih semen predvsem visok pridelek, so semenarji razvili vrsto postopkov, ki omogočajo visoke pridelke.
Pravilo je, da vitalnost rastlin, ki prinašajo količinsko visoke pridelke, pade, rastline zbolevajo, treba jih je zdraviti. Vitalnost je npr. pri hibridih tako nizka, da niti kaljivega semena ne oblikujejo.
Če želimo pridelati hrano, ki s svojo vitalnostjo krepi naše zdravje, moramo izbirati semena rastlin, ki bodo zdravo rasle. Zagotovilo krepkega zdravja smemo pričakovati v semenih kvalitete demeter, torej pridelana po biološko dinamični metodi, ki rastline v vsem svojem procesu pridelave krepi.
Boljša od gensko spremenjenih rastlin ali v podobnih postopkih razvitih, boljša od vsake vrste hibridov, so bodočnosti sposobna semena iz ekološke pridelave. Avtohtone sorte po sebi niso zagotovilo zdravja in vitalnosti rastlin ali pridelkov, saj so zaradi metode pridelovanja v zadnjih desetletjih praviloma že spremenile svoje prvotne značilnosti in bi jih bilo potrebno z biološko dinamično metodo regenerirati.
4. Katera semena torej?
Vsekakor semena z odprto bodočnostjo, torej semena rastlin, ki oblikujejo seme, ki ga vi ponovno lahko sejete za pridelovanje enakih rastlin. Prednostno biološko dinamična. Če jih ne najdete pri slovenski firmi Amarant, jih naročite po internetu pri firmi Bingenheimer Saatgut v Nemčiji, Sativa v Švici ali Reinsaat v Avstriji. Preprosto in dobro.
5. Semena in setveni koledar Marije Thun
Posevke opravite na pravi dan. Rastline negujte na zanje tipičen dan.
V času rasti uporabite za hrano vedno slabše rastline, boljše ohranjajte za pridelovanje svojih semen.
Ko se odločite, da iz neke rastline želite pridelati seme, jo negujte samo na dan za seme do oblikovanja semena. Seme ali semenjake poberite na za rastlino tipičen dan. Semena očistite in shranite na suhem in hladnem mestu do ponovnih posevkov.
Za točnejše napotke svetujemo brošuri Pridelujemo svoja semena 1 in 2
Bodite uspešni!
Meta Vrhunc – Založba Ajda