Kako presajamo sadike zelenjave na prosto

Bliža se, za nekatere pa je že tu, čas presajanja sadik na prosto! Po tem, ko vam je uspelo vzgojiti sadike paradižnika, sadike solate, mogoče celo sadike jajčevcev, je čas, da zavzamejo svoje stalno mesto na vašem vrtu. Nekateri ste večino sadik zelenjave vzgojili sami, spet drugi že nabavili obetajoče primerke v vrtnarijah. Kakorkoli, tako domače kot kupljene sadike zahtevajo določen proces presajanja. Da bodo sadike dobro rastle in se razvile, upoštevajte nekaj spodnjih nasvetov. Kako, kdaj in kaj presajamo v naslednjih tednih.

bio sadike zelenjave, ekološke sadike, presajanje zelenjave na vrt, sajenje sadik na prosto, delo na vrtu spomladiUtrjevanje sadik pred presajanjem na vrt

Sadike ob spremembi temperature, prostora in presajanju doživijo šok. Da ta šok ob presajanju zmanjšamo, jim dajmo čas, da se prilagodijo na drugačne razmere. Sadike se bodo lažje navadile na drugačno temperaturo, če jih boste postopoma utrdili.

Proces utrjevanja sadik naj traja vsaj en teden do štirinajst dni. Na začetku sadike iz notranjih prostorov postavite ven čez dan. Tako se bodo privadile na sončne žarke in drugačno (zunanjo) temperaturo. Pazimo, da so vedno dobro zalite. Čez noč jih ponovno postavite v zaveten prostor ali rastlinjak.

Ko se bliža čas za sajenje, pa zadnjih nekaj dni sadike pustimo v zavetju zunaj tudi čez noč. Vedno pazimo, da so dobro zalite, tako jih bomo tudi lažje vzeli iz sejalnih lončkov.

Načrtujte zasaditev na zelenjavnem vrtu s kolobarjenjem, dobrimi in slabimi sosedi

Pri načrtovanju vrta in kasnejši zasaditvi je dobro, da upoštevamo kolobarjenje. Prav tako zasaditev glede na dobre in slabe sosede. Tako se bomo izognili temu, da izčrpamo vrtno prst. Če sadimo vedno eno in isto zelenjavo na isto mesto, bo ta iz tal črpala vedno ista hranila. Obstaja nevarnost, da se na tem mestu razmnožijo nekatere bolezni in škodljivci.

Vsemu temu se lahko torej izognemo z dobrim predhodnim načrtovanjem zasaditev. Načrtovanje zasaditve vrta je tako na prvi pogled kar zastrašujoče opravilo, še posebej za začetnike. Katere zelenjadnice so dobri sosedje na vrtu? Kako naredit načrt za kolobarjenje na vrtu in kako kolobarjenje sploh poteka? Kdaj na vrtu sadimo? Kakšne so pravilne razdalje med sadikami? Koliko rastlin sploh potrebujemo, da bo dovolj za vse člane gospodinjstva? In koliko nam jih velikost vrta sploh dopušča?

Za vse to pa smo za vas izdelali spletni planer zelenjavnega vrta Posadi.si, ki vam bo načrtovanje olajšal in poenostavil. Na tem posnetku poglejte, KAKO. Planer vrta Posadi.si omogoča enostavno načrtovanje ob sočasnem upoštevanju ključnih vrtnarskih dobrih praks, kot sta kolobarjenje ter dobri in slabi sosedje.

Kako pripravimo vrtno prst na gredi za sadike

Spomladi lahko na vrtne grede še vedno raztrosite dobro uležan in predelan domač kompost. Kompost lahko uporabite tudi kot zastirko. Kompostna zastirka na spomladanskih vrtnih gredah je namreč nekaj najboljšega, kar lahko storite za vaš samooskrbni zelenjavni vrt. Ne le, da bo nahranila prst, odvrača tudi polže, zaradi temne barve zviša temperaturo in pospeši kaljenje semen ter dobro vpije vodo. Na grede jo namažite na okrog 3 cm na debelo.

Če nimamo dovolj komposta, da bi z njim lahko zastrli vse grede, lahko:

  • pripravimo jamice s kompostom, v katere bomo sadili sadike ali
  • zvarimo kompostni čaj, s katerim zalivamo vrtno prst.

Upoštevajte pa tudi, da se vrtnine med seboj močno razlikujejo glede na potrebo po gnojenju. Stročnice skoraj ne potrebujejo dodatnega gnojenja, čebulnice in listnata zelenjava so srednje zahtevne, bolj zahtevne pa so plodovke, kapusnice, korenovke in gomoljasta zelenjava.

 

Preberite tudi: Kako hranljiva je zemlja na mojem vrtu? in Gnojenje zelenjavnega vrta

na kakšen način sadimo sadike, kako presajamo, kam posadimo na vrtuKako globoko sadimo sadike zelenjave?

V tem delu vam bomo podali nekaj res splošnih informacij glede tega, kako globoko zasadimo določeno vrsto zelenjadnic. Ob strani je na skicah ponazorjeno, do kam v prst na gredi zakopljemo sadiko.

Do prvih pravih listov – del stebla skupaj s kličnimi listi

Pri večini sadik do presajanja na vrt na steblu ostanejo klični listi. Klični listi (cotyledonis) so nadzemski poganjki kaleče mlade rastline. Rastlina ima najprej samo 1, 2 ali več enostavno oblikovanih kličnih listov, ki običajno kmalu propadejo. To niso pravi listi in od pravih jih z lahkoto razločimo.

Še posebej prav nam bo globlje vkopavanje prišlo pri presajanju sadik, ki so se preveč raztegnile. Iz dela stebla, ki ga bomo zakopali, bo rastlina oblikovala koreninski sistem. Na skici preberite, katere vrtnine lahko presadite na ta način.

Na višini prsti – vkopamo samo koreninsko grudo

Rastline, pri katerih bomo vkopali samo koreninsko grudo, na višini prsti, rade gnijejo, če jih preveč vkopamo. Koleraba in rdeča pesa sta lep primer tega. Pa tudi ostale zelenjadnice iz te skupine raje presajamo vzporedno z nivojem prsti. Na skici preberite, katere so še take.

Nad višino prsti – del koreninske grude ostane zunaj

Sadike solate presadimo na tak način, da ostane delček koreninske grude nad površino prsti. To pa zato, ker je solata še posebej občutljiva in hitro zgnije. Sploh v spomladanskih deževnih dneh.

Presajanje sadik na vrt

Ko smo načrtovali zasaditev in pripravili naše sadike na presajanje, je edino, kar nam še ostane – presajanje. Dobro zalite sadike še v lončkih postavite na grede, tja, kjer bo njihovo stalno mesto. Upoštevajte razdalje med rastlinami. Poleg vsake sadike v lončku izkopljite jamico, primerno široko in globoko. Te jamice lahko tudi napolnite s kvalitetnim kompostom.

 

sadike paradižnika, kako presadimo paradižnik, koreninska gruda pri sadiki, sejemo zelenjavoSadiko previdno vzemite iz lončka, da je ne poškodujete. Najlažje bo, da lonček najprej narahlo okrog in okrog stiskate, da odstopi od koreninske grude. Zatem postavite sadiko med vaše prste in jo obrnite, da vam ostane v dlani. Če so se koreninice zataknile na spodnjem delu, jih skušajte nežno izmotati. Sadik nikakor na silo ne vlecite iz lončkov. Prav tako ne bo tragedije, če se zgodi, da rahlo poškodujete koreninski del.

Sadiko položite v pripravljeno jamico in zagrebite s prstjo. Okrog sadike na rahlo pritisnite na zemljo, da odstranite zračne žepke. S tem bo tudi sadika bolj stabilno stala v zemlji.

Ko so sadike dobro nameščene v vrtni gredi, jih obvezno zalijemo. V naslednjih tednih sadike redno zalivamo in vzdržujemo vlažno prst. Pri tem nam bo pomagala tudi vrtna koprena in/ali zastirka. Sadike v prvih tednih ne rastejo hitro, saj pod zemljo razvijajo koreninski sistem.

Kdaj presajamo jagode, kdaj presajamo paradižnik in kdaj presajamo papriko? Ustrezni dnevi za presajanje vrtnin

Najlažje bo, da sledite setvenem koledarju Marije Thun. Informacije o sajenju in presajanju ter dobre in slabe sosede najdete v naši aplikaciji Posadi.si. Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!

Če pa nimate Android telefona ali ste bolj navajeni na računalnik, se lahko brezplačno registrirate na našo spletno aplikacijo Posadi.si. Poleg setvenega koledarja in nasvetov lahko s spletno aplikacijo tudi načrtujete vaš vrt.

V mesecu aprilu sejemo in presajamo vrtnino v največjem obsegu. Kar nismo posejali meseca marca, posejemo ta mesec. Na prosto sejemo grah, poletno redkev, peso, redkvico, blitvo, repo majnico, korenje, špinačo, solato rane in pozne sorte in razne dišavnice. V lončke, postavljene v tople grede ali pa v toplo sobo, sejemo v začetku tega meseca kumare, buče, sladkorne buče (dinje) in lubenice. Za vzgajanje sadik sejemo v oddaljeno sejalnico vse kapusnice, razen kodravega in brstičnega ohrovta.

Na stalno mesto v začetku meseca maja sejemo grah, pozno peso, pritlični fižol, buče, proti sredi meseca natiški fižol in kumare (na jugu še prej), v drugi polovici tega meseca v sejalnico (za vzgajanje sadik) pozne sorte belega zelja, poznega ohrovta in cvetače, nadalje brstični ohrovt (popčar), kodravi ohrovt, navadne in podzemeljske kolerabe, glavnato solato in solato vezuljo. Presajamo kolerabe, kapus, ohrovt, cvetačo, jajčevec, papriko, solato, paradižnike, peso, a proti koncu meseca tudi por in zeleno.

 

Preberite tudi Delo na vrtu v aprilu in Delo na vrtu v maju

Zaščitimo sadike

Večino sadik bomo na samooskrbni vrt posadili proti koncu aprila ali v začetku maja. V tem času pa še vedno tvegamo, da nas preseneti pozeba. Zato je vrtna koprena odlična ideja za zaščito sadik in mladih rastlin. S kopreno lahko prekrijemo gredo ali naredimo vrtni tunel.

Preberite več o tem: Spomladanska uporaba vrtnih kopren

Sadike bomo do določene meje lahko zaščitili tudi z zastirko. Ne samo pred nihanjem temperature, ampak tudi pred zbito zemljo. V spomladanskih nalivih bo namreč prst pod zastirko ostala rahla. Več o zastirki si preberite na: Zastirka za vrt. Čudežna odeja vaših vrtnih gred.

Se sprašujete, kje kupiti sadike jagod ali, kje kupiti sadike sladkega krompirja? Ali veste, kje kupiti sadike čilija in špargljev? Mogoče celo, kje kupiti sadike arašidov?

V bogati ponudbi sadik podjetja Cornus boste v njihovem izboru našli tudi posebne sadike, kot so artičoke, arašidi, limski fižol, okra, dolga vigna, sladki krompir itdSadike podjetja Cornus so vzgojene v Sloveniji, najdete pa jih v večjih vrtnarskih centrih in zadrugah. Preverite TUKAJ, kje vse lahko kupite njihove sadike.

Povej naprej: