Gnojenje zelenjavnega vrta

Gnojenje in izboljševanje prsti
Podari 5 zvezdic.

Nekaj besed in nasvetov o gnojenju zelenjavnega vrta. Ali ste vedeli, da rastline za močan koreninski sistem in nastanek cvetov potrebujejo fosfor, za kakovost plodov in odpornost potrebujejo kalij, rastline z zelenimi deli pa potrebujejo nekoliko več dušika? Kako in s čim lahko gnojimo naš domač samooskrbni zelenjavni vrt, v nadaljevanju.

 

kako gnojimo zelenjavni vrt, gnojila za vrt, kompost, zastirka

 

Dodajanje napačnih gnojil lahko povzroči šibkejši koreninski sistem, prehitro rast ali manjšo odpornost proti boleznim. Ne gnojimo na pamet, najprej preverimo, katere snovi v tleh primanjkuje. Najprej izkoristimo vse možnosti domačih gnojil, šele nato se po potrebi poslužujmo mineralnih gnojil.Če analize kažejo izrazito pomanjkanje katerega od elementov, dodamo potrebno mineralno gnojilo.

Preberi tudi: Kako hranljiva je zemlja na mojem vrtu?

 

  • Če rastline kažejo znake pomanjkanja katerega od elementov, tega dodamo z listnimi gnojili – ta učinkujejo hitreje.
  • Če analize kažejo presežek katerega od elementov, z njim nekaj let ne gnojimo.
  • Pri kupljenih gnojilih se držimo navodil na embalaži, ne presegajmo napisanih količin.
  • Bodimo zmerni pri gnojenju – prevelika količina škodi rastlinam, pa tudi okolju.
  • Na novi lokaciji za vrt najprej posadimo rastline za zeleno gnojenje, enako velja za novo zelenico ali lokacijo novega sadnega drevja.
  • Stročnice skoraj ne potrebujejo dodatnega gnojenja, čebulnice in listnata zelenjava so srednje zahtevne, bolj zahtevne pa so plodovke, kapusnice, korenovke in gomoljasta zelenjava.

Mineralna gnojila

  • So v vodi topna gnojila umetnega nastanka, pojavljajo se v tekoči in v trdi obliki (praški, grudice).
  • Najdemo tudi listna gnojila, ki hitreje učinkujejo, saj jih rastline dobijo tja, kjer jih potrebujejo.
  • Kompleksna vsebujejo mešanico različnih hranil, enostavna pa samo eno.
  • Počasi se vežejo na delce v tleh, zato prekomerno gnojenje povzroči izpiranje gnojila v podtalnico.

 

Preberi tudi: Zlato gnojilo, ki ga premore vsak

Organska gnojila

  • Mednje spadajo hlevski gnoj, kompost, pepel, tropine, rastline za zeleno gnojenje …
  • Ta gnojila sproščajo hranila počasi in ne škodujejo podtalnici.
  • Za delovanje teh gnojil je pomembno, da so tla zračna, vlažna in živa.
  • Kupljena organska gnojila so dobro nadomestilo gnoja, manjka pa jim trajni del humusa, ki rahlja zemljo. Zato kupljena organska gnojila kombiniramo z rastlinami za zeleno gnojenje.

 

Gnojenje vrta s hlevskim gnojem

  • Zadostuje gnojenje vsaka tri leta, saj se hranila sproščajo počasi.
  • Zakopljemo ga v gornjo plast tal, da ne oddaja neprijetnega vonja in ne izgublja pomembnih hranil.
  • Uporabljamo približno pol leta odležan gnoj, svežega pa le v jesenskem času, da čez zimo razpade.
  • Pri svežem gnoju moramo biti pozorni tudi, da ne vsebuje škodljivcev in semen plevelov.
  • Izogibamo se sočasni uporabi apna in gnoja, saj apno izniči nekatere pozitivne učinke gnoja.
  • Konjski in goveji gnoj imata podobno sestavo, svinjski vsebuje več kalija in dušika (ter manj kalcija), perutninski, ovčji, kozji in zajčji gnoj pa je bogat s fosforjem in dušikom.
  • Dobro je, da poznamo način kmetovanja na kmetiji, od katere dobimo gnoj.

 

gnoj, gnojenje zemlje, gnojenje vrta, kdaj se gnoji vrt, katera gnojila uporabiti, pusta prst na vrtu
Organski kompost na permakulturnem vrtu. Kompost je tudi odlična zastirka na vrtu brez prekopavanja.

 

Izboljševanje vrtne zemlje s kompostom

  • Je najboljši način gnojenja – brez stroškov koristno uporabimo vrtne in gospodinjske odpadke. Uporaben je že po nekaj mesecih – zrel kompost vzamemo iz spodnjega dela.
  • Kompost mora biti postavljen v senci (ali polsenci) in tako, da se ob padavinah v njem ne nabira odvečna voda.
  • Spodnji del mora biti odprt, med deskami stranic pa dovolj prostora za zračenje.
  • Izognemo se lokacijam tik ob meji s sosedi, pa tudi ne preblizu vrta, da ne bo postal zatočišče za polže in bramorje.
  • Na dno damo kup vej, da omogočimo zračnost, nato pa ne predebele plasti sestavin: mešani odpadki, hlevski gnoj, pokošena trava, vrtna zemlja …
  • Za pravilno razpadanje mora biti kompost dovolj zračen in vlažen (po potrebi zalijemo), z omogočenim dostopom za deževnike.
  • Nanj odlagamo pokošeno travo, zelišča, plevel (brez semen), hlevski gnoj, žagovino, listje, slamo, nebarvan papir, gospodinjske odpadke (zelenjava in sadje, kruh, jajčne lupine, čajne vrečke …).
  • Na kompost ne odlagamo obolelih ali plesnivih delov rastlin, nerazgradljivih odpadkov, nenarezanih vej, kemično obdelanih olupkov sadja (citrusi), koreninskih plevelov, pelina (odganja deževnike), iztrebkov hišnih ljubljenčkov ali kokoši, ostankov mesa ali kosti, cvetja iz cvetličarn …

 

Preberi tudi: Kompostni čaj – enostaven recept

 

Zeleno gnojenje vrta

  • Je koristno na novem vrtu ali v primeru, ko želimo uporabiti kupljena organska gnojila namesto hlevskega gnoja.
  • Rastline za zeleno gnojenje posadimo po gredicah, lahko jih nekajkrat kosimo in uporabimo za zastirke, od zime pomrznjene pa spomladi vkopljemo v prst.
  • Najprimernejši rastlini za rahljanje in zračenje tal sta oljna redkev in bela gorjuščica, saj kalita hitro, tudi jeseni, in ne prezimita – zmrznjeno maso spomladi zakopljemo v tla.
  • Rastline za zeleno gnojenje: bela, črna, podzemna, perzijska in aleksandrijska detelja, inkarnatka, bela gorjuščica, oljna redkev, lucerna, nokota, facelija, ajda, pšenica, ječmen.
  • Za zeleno gnojenje v rastlinjakih sta primerna pšenica in ječmen.
  • Za razkuževanje zemlje pri glivičnih boleznih čez cele gredice posejemo tagetes, vrtni ognjič in kapucinke. Nekaj teh rastlin naj jih bo vedno na vrtu.
  • Za deteljami naslednje leto sadimo kapusnice, papriko, jajčevec, bučke, lubenice, melone in kumarice.
  • Za deteljami naslednji dve leti ne sadimo stročnic.
  • Za bogatenje zemlje z dušikom koristimo detelje in stročnice. Rastline pokosimo in uporabimo za zastirke, korenine pa pustimo v tleh.
  • Za dodajanje fosforja uporabimo belo metliko, portulak, graščice in daturo. Uporabimo jih kot zastirko, a bodimo pozorni: to so pleveli, zato ne smejo še cveteti.
  • Za dodajanje kalija uporabimo radič, endivijo, navadno zvezdico, trpotec, graščice.
  • Za dodajanje kalcija uporabimo ajdo, regrat, liste melone.
  • Silicij dodamo preko zastirk iz kopriv, banan, prinice ali preslice.
  • Za dodajanje žvepla uporabimo čebulnice, križnice, belo metliko in portulak.
  • Jeseni lahko za gnojenje porabimo semena stročnic pred iztekom roka kaljivosti in jih pustimo čez zimo.
  • Učinki zelenega gnojenja ne bodo vidni takoj, temveč v nekaj letih.

Kupljena organska gnojila

  • Kombiniramo jih z rastlinami za zeleno gnojenje, da bo zemlja bolj rahla.
  • Preverimo, iz kakšnega materiala je narejeno gnojilo.
  • Če želimo kvalitetno gnojilo, ga poiščemo v katalogu pripravkov, ki ga izdajajo kontrolne organizacije v Sloveniji.
  • Natančno upoštevamo navodila za uporabo.
  • Njihova prednost je, da so toplotno obdelana in zato ne vsebujejo semen plevelov ali jajčec škodljivcev.

Rastlinske brozge

  • Zelene rastlinske dele za nekaj dni namočimo v vodi (dokler se pripravek ne neha peniti), da dobimo tekoča gnojila.
  • Oddajajo neprijeten vonj, zato bodimo pozorni, kje jih pripravljamo.
  • Ne pripravljamo jih v kovinskih posodah.
  • Trdi del odvržemo na kompost, tekočino pa lahko v dobro zaprtih posodah na hladnem in v temi hranimo dalj časa.
  • Tekočino preizkusimo na manjšem delu gredice – mogoče jo je potrebno razredčiti.
  • Z brozgami zalivamo popoldan, zvečer ali ob oblačnih dnevih. Ne zalivamo po listih in tudi ne po suhi zemlji.
  • Koprivna brozga (1 kg svežih rastlin na 10 l vode) vsebuje veliko dušika in mikroelementov, uporabimo jo lahko za vse rastline, najboljša pa je za kapusnice in solatnice.
  • Gabezova brozga (1 kg svežih rastlin na 10 l vode) vsebuje veliko kalija in dušika, lahko jo uporabimo za vse rastline, z njo jih zalijemo enkrat na teden.
  • Če obe brozgi zmešamo (ko sta že narejeni), dobimo najbolj univerzalno gnojilo.
  • Brozgo iz zelišč pustimo, da se namaka čez zimo in pred spomladanskim sajenjem z njo zalijemo vrt. Uporabimo preslico, kamilico, baldrijan, regrat, majaron, česnove/čebulne liste …
  • Zalivamo lahko tudi s kompostno brozgo: nekaj komposta prelijemo z vodo in pustimo, da se trdi delci usedejo. Voda nam da blago gnojilo.

Lesni pepel

  • Vsebuje veliko kalija in odganja polže, gosenice in uši.
  • Poleti ga v zmernih količinah posujemo okrog rastlin.
  • Koristi predvsem kapusnicam, solatnicam, korenovkam in zeleni.

Rastlinske zastirke

  • Z njimi prekrijemo tla, da niso gola (tudi pozimi), in s tem omilimo vremenske nevšečnosti in izpiranje.
  • Zastirke ohranjajo vlago v tleh in rahlo zemljo, upočasnjujejo rast plevelov, sproščajo v tla hranila in koristijo mikroorganizmom v tleh.
  • Njihova debelina naj bo vsaj 3 cm, po potrebi jo dodajamo.
  • V vlažnem vremenu preverimo, da se pod zastirko ne zaredijo polži.
  • Za zastirke lahko uporabimo slamo (vsaj 3 cm), pokošeno travo (vsaj en dan sušeno, vsaj 15 cm), lubje (vsaj 7 cm), navaden časopisni papir (7 plasti), kompost, volno ali bombaž.
  • Za odganjanje polžev uporabimo zastirko iz bezga, bele gorjuščice ali gozdne praproti. Kapusnicam v izogib gosenicam in bolhačem koristi zastirka iz paradižnikovih listov ali pelina.
  • Močno dišeča zelišča (janež, komarček …) odganjajo rastlinske muhe. Rabarbarini listi zatirajo plevel in odganjajo uši in bolhače.

In še en nasvet!

Tudi, če mislite, da nimate zelenih prstov – nič ne skrbite! Prenesite brezplačno mobilno aplikacijo Posadi.si na svoj mobilni telefon in pridelajte svežo zelenjavo že letos!

Če pa nimate Android telefona, ali ste bolj navajeni na računalnik, se lahko brezplačno registrirate na našo spletno aplikacijo Posadi.si., Poleg setvenega koledarja in nasvetov, lahko s spletno aplikacijo tudi načrtujete vaš vrt.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja