zimzelene trajnice,obrezovanje trajnic pozimi, trajnice ki uspevajo na soncu, trajnice ki uspevajo v senci

Zimzelene trajnice in kako zanje poskrbimo pozimi

Posted on Posted in Rože

Katere so zimzelene trajnice in kako zanje poskrbimo pozimi

Jeseni ne odmrejo vsem trajnicam nadzemni deli. Mnoge med njimi so zelene tudi pozimi in imajo zato na vrtu še posebno vrednost.  Te zimzelene trajnice potrebujejo različno količino sonca in svetlobe, razlikujejo pa se tudi glede nege, ki jo potrebujejo.

 

Na kaj moramo paziti, ko načrtujemo zasaditev naših trajnic

Kadar sadimo trajnice, jih sadimo za več let, morda celo za mnoga leta. Veliko je namreč tako dolgoživih, da lahko ostanejo na stalnem mestu tudi desetletja in ne samo leta. Zato bo najmanj dela in hkrati največ veselja imel tisti, ki pred saditvijo dobro razmisli, kaj bo izbral in kam bo posadil.

Pred saditvijo, je za vsako trajnico posebej, dobro vedeti , kako visoko bo zrasla, kdaj in kako bo cvetela, če sploh, kakšno rast in kakšno listje bo imela, kaj potrebuje za dobro rast in tudi, ali bo občasno počivala.

Nekatere, sicer bolj redke, trajnice namreč odvržejo liste takoj po cvetenju in počivajo poleti. Večinoma jim listje odmre jeseni, pozimi počivajo in vsako pomlad znova odženejo. Kar precej pa je trajnic, ki svoje listje ohranijo tudi pozimi in za take pravimo, da so zimzelene.

 

Zimzelene trajnice bodo tudi pozimi krasile vaš vrt

Naši vrtovi pozimi res bolj ali manj počivajo, vendar to še ne pomeni, da morajo biti pusti in prazni. Na njih ostane marsikatera zelenjadnica. Med drevjem in grmičevjem je marsikaj zelenega tudi pozimi in tu in tam kak grm celo zacveti. In tudi med trajnicami je veliko zimzelenih, nekatere pa tudi zacvetijo že pozimi ali vsaj, ko mine najhujši mraz.

Preveč je zimzelenih trajnic, da bi jih lahko na hitro našteli. Zato bomo spomnili le na nekatere.

Med tistimi, ki z njimi nadomeščamo trato v senci, so najbolj hvaležni razni zimzeleni (Vinca minor). Kjer v gosti senci potrebujemo nekoliko višje zimzelene trajnice, se odlično obnese debelačka (Pachysandra), nekateri telohi, recimo smrdljivi (Helleborus foetidus), nekatere praproti, pa tudi veliki zimzelen (Vinca major).

 

Zimzelene trajnice Smrdljivi teloh Helleborus foetidus
Smrdljivi teloh (Helleborus foetidus) oblikuje drobne belozelene cvetke v velikih grozdih na vrhu olistanega cvetnega stebla že ob koncu zime. V toplejši klimi pa celo že prej. Kot vsi drugi telohi, je zelo hvaležen za zastirko iz odpadlega listja.

 

Zimzelene trajnice, praproti
Praproti sicer ne cvetijo, so pa kljub temu s svojo obliko rasti izjemne. Zlasti tiste zimzelene ne bi smele manjkati v nobenem senčnem delu vrta.

Na polnem soncu nadomeščajo trato in celo med tlakovci so hvaležne razne sorte pritlikavih timijanov (Thymus). Zelo veliko je zimzelenih trajnic, ki imajo rade veliko sonca. Spomnimo samo na najbolj pogoste in priljubljene spomladi cvetoče blazinaste avbrecije (Aubrieta), iglaste in duglazijeve plamenke (Phlox subulata in Phlox douglasii), pa različne sorte grenikov (Iberis). Čez poletje bodo cvetele različne sorte sivk (Lavandula). Kot okrasne in hkrati užitne gojimo tudi nekatere zimzelene dišavnice, recimo  vrtni timijan (Thymus vulgaris).

Nekatere zimzelene trajnice sodijo tudi med univerzalce. To pomeni, da so zelo prilagodljive in lahko uspevajo tako na soncu, kot v polsenci ali celo v senci. Takšni so večinoma vsi telohi, tako korziški (Helleborus corsica), šternijev (Helleborus sternii), kot tudi neznansko veliko število različnih orientalskih telohov (Helleborus orientalis). Zelo prilagodljive so tudi vse sorte bergenij (Bergenia) in japonskih šmarnic (Ophiopogon).

 

Obrezovanje trajnic pozimi

Zelo pomembno je, da zimzelenih trajnic pred zimo ne prikrajšujemo v gojitvene namene. To bomo storili rajši spomladi, če želimo njihovo rast oblikovati.

To velja recimo za vse sivke, kot tudi za vrtni timijan. Škoda bi namreč bilo njihove nadzemne dele odstranjevati pred zimo, saj je ravno njihova zimzelenost posebej dragocena. Med letom jih torej obrezujemo zgodaj spomladi in takoj po cvetenju. Tako se bodo grmički lepo obrasli in dozoreli pred zimo, da bodo odporni na mraz.

Japonskih šmarnic običajno ne obrezujemo, pač pa le ‘prečešemo’ morebitne odmrle liste in jih tako odstranimo.

Zimzelene praproti običajno ohranijo listje več let. Vsako pomlad pa v sredini šopov odžene novo listje in hkrati odmre nekaj najstarejših zunanjih listov. Te lahko odstranimo, lahko pa jih celo pustimo, saj se običajno lepo povesijo po tleh in zakrijejo jih ostali, še živi listi. Tako po naravi nastaja zelo koristna zastirka vedno znova in znova.

Pri orientalskih telohih običajno staro in utrujeno listje odstranimo ob začetku zimskega cvetenja, da so popki in kasneje cvetovi bolj vidni, listje pa se obnovi takoj po cvetenju. Pri telohih, ki oblikujejo cvetne grozde na vrhu olistanih cvetnih stebel (Helleborus corsicus, H. sternii, H. foetidus) pri tleh odrežemo cela cvetna stebla z listjem vred takoj po cvetenju, saj iz koreninskega vratu takrat že odganjajo nova.

 

Avtor: Jožica Golob-Klančič univ.dipl.ing.hort. in krajinske arhitekture

Avtor slik:Mojca Rehar Klančič univ.dipl.ing. agronomije

www.trajnice.com