vrtnarstvo včasih, delo na vrtu v juliju, koristni vrtnarski nasveti za poletje

Delo na vrtu v juliju

Posted on Posted in Vrtičkarski nasveti
Povej naprej:

Povzeto po knjigi Vrtnarstvo (Josip Štrekelj, Celje 1947).

Meseca julija se vrtnina najobilneje prideluje, tako da je rano posejane in presajene povsod dovolj na uporabo.

Ta mesec je po navadi huda vročina. Zato je treba nasade, zlasti setve zalivati in zasenčevati, ker sicer seme ne vzklije.

Sajenje, presajanje in ostala opravila na vrtu

Na stalno mesto sejemo rano sorto korenja za porabljanje v pozni jeseni in spomladi, zimsko (monakovsko belo) redkev, repo, v začetku meseca še pritlični fižol in peteršilj za jesen in zimo.

V sejalnico sejemo navadne kolerabe, glavnato solato, endivijo (za vzimljenje). Presajamo kodravi ohrovt, navadne kolerabe, solato in endivijo.

Kozjak, ki izvrstno nadomešča čebulo spomladi in je tudi dober prigrizek, izkopljemo, ko mu listi porumene. Za nadaljnji njegov razplod je najbolje, če posadimo posamezne čebulice takoj na drugo mesto v razdalji 15×15 cm.

Konec tega meseca delimo grmiče drobnjaka, ki ga presadimo drugam. Ob koncu meseca julija in v prvi polovici meseca avgusta sejemo repnjačo.

Posajeni hren odgrebemo in ga zopet zasujemo, ko mu prej, razen spodnjih, odstranimo stranske korenine.

Konec tega meseca dozorevajo česen, čebula in šalotka, ki izkopane na soncu posušimo. Grede, na katerih so rasli, nemudoma prekopljemo ter bodisi zasadimo najprikladneje z endivijo ali s kakršno koli drugo tačas primerno vrtnino ali pa posejemo na njih radič, špinačo, motovilec, zimsko solato ali jesensko repo.

Paradižnikom odstranjujemo zopet zalistnike in nadštevilne mladike — puščamo jim samo eno ali dve, ki jih privezujemo ob količu navzgor. V južnih, toplejših krajih tudi prav dobro uspevajo, če so vzgajani na špalir.

Črnemu korenu odstranjujemo cvetna stebelca.

Kaj in kako gnojimo

Gnojaželjne kapusnice, zeleno in solato zalivamo z raztopino umetnega gnojila nitrofoskala I, ki ga jemljemo po 40 g na 10 litrov vode, ali pa z raztopino 20 do 25 g sečnine, da pospešimno rast. Namesto umetne gnojnice naredimo naravno, če namakamo (zaradi smradu) v pokritem sodu s prilično količino vode kurjek, golobjek, kravjek ali konjek.

Z naravno ali pa umetno gnojnico zalivamo na pet do osem dni, dokler je vrtnina še majhna, kadar začne presajena rasti.

Točasnega gnojenja sledečim setvam ali nasadom s hlevskim gnojem ni priporočati, pač pa uporabljanje umetnih gnojil. V ta namen trosimo na kvadratnem metru sveta po 30 do 60 g žveplenokislega amonijaka, 20 g štiriodstotne kalijeve soli in 30 g superfosfata. Za sledeče setve prekopavamo zemljo plitveje nego v jeseni ali spomladi zaradi zadrževanja vlage v zemlji.

Bolezni in škodljvci

Vtem in še sledečem mesecu ležejo beli metulji (kapusov belin) rumene jajčke na spodnje dele listov kapusnic, katere pogostoma pregledujemo ter jajčke in tudi mlade gosenice uničujemo, preden se razlezejo.

Da odvračamo rjo in druge bolezni na fižolu, zeleni, špargljih, paradižnikih, bučnicah, jih škropimo z enoodstotno bordoško ali pa burgundsko brozgo. Še učinkovitejši pomoček sta razkuževanje semena z uspulunom ali pa s ceretanom pred setvijo in kolobarjenje.

Kadar škropimo šparglje, dodamo eni ali drugi pravkar omenjenih brozg še 30 g apnenega arzeniata na 100 litrov, da uničujemo obenem špargljeve hrošče.

Povej naprej: