Vrtnarski nasveti iz Brigitinega vrta

Zdravo, to sem jaz, Brigita, vrtnarka in ustvarjalka po duši, ki z vso ljubeznijo skrbi za Brigitin vrt, ki popolnoma oskrbuje našo petčlansko družino. Vrt je prostor, kjer preživim veliko časa, tam se učim, meditiram, ustvarjam in predvsem uživam. Pot do popolne samooskrbe z zelenjavo ni bila tako enostavna, veliko je bilo potrebnega načrtovanja, eksperimentiranja in predvsem dela, ampak mi je uspelo. Veliko novega sem se naučila, ogromno težav premagala in vse to zelo rada delim tudi z vami.

Tudi tokrat sem pripravila nekaj nasvetov, tistih glavnih, vse od glave do peta, lahko bi rekli po vrtnarsko, od semena do plodov 🙂

Načrtovanje vrta

Najpomembnejši in zelo ključni dejavnik je NAČRTOVANJE vrta. Tega se lotimo že v samem začetku vrtnarske sezone ali še boljše kar pozimi. Olajša nam marsikatero težavo, ter prihrani veliko časa, ko je že potrebno zavihati rokave in začeti z delom na vrtu. Jaz zelo rada rišem in pišem, zato rada načrtujem in ustvarjam na papir. Načrtovanje naj obsega tudi kolobarjenje, dobre in slabe sosede in seveda izbor vam ljubih rastlin, ki bodo letos rasle na vrtu.

Če pa komu to ne gre prav dobro od rok, pa poglejte Posadi.si planer vrta, kjer vam bo pri vsem tem pomagala spletna aplikacija, kar na računalniku. (Kliknite tukaj za registracijo in brezplačno preizkusite Posadi.si Planer vrta.)

Vzgoja lastnih sadik

Torej sedaj že vemo, katere zelenjave bodo rasle na vrtu, naredili smo že tudi načrt. Tako lahko začnemo z VZGOJO LASTNIH SADIK in to kar na okenski polici. Kdaj je čas za setev katere rastline, katera je primerna temperatura za kalitev in nato za rast naprej, katero zemljo izbrati in še in še…. videti je, kot da je to težko opravilo, ampak veste kaj, to je eno izmed najlepših opravil.

Vse sadike iz mojega vrta, so vzgojene doma, ker tako točno vemo kaj vzgojimo. Poleg ljubezni so tu še domača semena, voda, zemlja in čas. Točno vidimo napredek in smo del procesa od kalitve, do že velikih sadik, ki jih sejemo na vrt. Kar pa je tudi zelo pomembno – s tem, ko na vrt sadimo že večje sadike, preprečimo, da nam škodljivci ne delajo toliko škode. Te večje sadike niso več tako dovzetne za napade in se veliko lažje tudi obrastejo. Polži nam velikokrat pojedo že same kalčke, ko vzklijejo na vrtu, zato zelo priporočam, vsem tistim, ki se borite s polži, da si sadike vzgajate v koritih, lončkih in jih šele nato, že velike, presadite na vrt. Še ena prednost pa je tudi ta, da si z vzgojo lastnih sadik že dovolj zgodaj, pripomoremo k zgodnejšim pridelkom.

Spomladanska priprava vrta

Ko prve rastline še lepo rastejo na toplem, mi obujemo najljubše škornje in zavihamo rokave, saj nas čaka SPOMLADANSKA PRIPRAVA VRTA. Ker je še od jeseni na vrtu veliko zelenjave ( grah, korenje, blitva, solata, čebula, česen, brstični ohrovt, ohrovt, motovilec,..), v jeseni vrta ne pripravljam, kar naredim je le to, da vrt čim bolj zastrem, s senom, listjem, z vsem zelenjem, ki ga poberemo iz vrta. Tako se do pomladi že vse dobro razgradi in se v zemljo vrnejo vse dobre snovi in hranila.

Druga dela na vrtu pa opravim spomladi in še to zelo postopoma, ko iz gredic poberem še zadnje pridelke.  Manjšega vrta ob hiši ne prekopavam, ker je na njem polno rastlin, ki vedno znova vzklijejo same in ko še malo zrastejo, poskrbim le za zastirko, da se imajo na vrtu še lepše.

 

Presajanje na prosto

Vrt je že pripravljen, zunaj ptički že tako lepo pojejo in oznanjajo pomlad, torej že lahko začnemo s prvo setvijo na prosto ali s prvim PRESAJANJEM NA PROSTO. Prvo presajanje na prosto je delo za konec marca ali začetek aprila, seveda je odvisno od temperatur zraka in zemlje. Če imate zastrto zemljo, bo ta imela več stopinj, kot popolnoma gola, temperaturo pa bo tudi bolje zadržala.

Postopek presajanja na prosto je sledeč: z motiko pripravim sadilne jame, v njih dam pest domačega komposta ( če ga nimate, priporočam uporabo dobrega organskega gnojila), nato dobro zalijem ( s tem omogočim, da je dovolj vlage v območju korenin) in šele na koncu presadim sadiko. Listnate rastline vedno sadimo do globine, kot je rasla v platoju, da bo še naprej imela optimalne pogoje za razvoj.

Zalivanje

Naslednje kar bi rada omenila je ZALIVANJE rastlin. Zastrta zemlja tako dobro zadržuje vlago, da skoraj ne potrebuje zalivanja. Če rastline že od samega začetka ne navajamo na zalivanje, bodo same pognale korenine dovolj globoko in si poiskale vir vlage. Tudi one znajo preživeti, dajte jim možnost, sami pa si boste s tem prikrajšali delo. Plodovke, kot so paprike, lubenice, melone, kumare, ki za svojo rast potrebujejo ogromno količino vode, v daljšem časovnem obdobju suše zalivamo tako, da jim naenkrat zlijemo približno 5 litrov vode in s tem dosežemo, da pride voda res do območja korenin.

Ne zalivajte le po površju, saj v tem primeru rastline svoje korenine razvijajo tam in ne v globino, kjer je vlaga. Druga stvar pa je točkovno zalivanje, kar pomeni, da zalivamo le tam, kjer je to nujno potrebno. Da ne zalivamo po nepotrebnem plevelov, ki čakajo v zemlji na optimalne pogoje. S tem tudi ne privabimo toliko polžev na vrt in ne porabimo toliko vode.

Bolezni in škodljivci

TEŽAVE na vrtu, bolezni, škodljivci, vremenski vplivi,… Skoraj vsako leto, se srečujemo s kakšno težavo na vrtu. Zato je potrebno že pri samem načrtovanju upoštevati, da sadimo tako, da si rastline med seboj odganjajo škodljivce in bolezni. Uši, polži, gosenice, voluhar, krt, bramor, plesen, rja, gnitje plodov, toča, suša,… res je tega veliko, ampak, ko vzpostavimo na vrtu dobro ravnovesje, je težav in bolezni občutno manj.

Naj vsepovsod po vrtu rastejo CVETLICE, odgnale bodo veliko težav, nas pa vedno znova nasmejale s svojo lepoto. Voluharju nasadite topinambur in ostalo bo pustil pri miru. Proti ušem zaščitite rastline s kopreno, zraven pa naj rastejo tudi kamilice, ki so ušem bolj privlačne.

Nega rastlin

NEGA samih rastlin je vsekakor zelo pomembna. Poskrbimo za dovolj zračno in vlažno zemljo, krepitev rastlin z raznimi domačimi pripravki iz kopriv, rmana, njivske preslice. Menim, da je pametno, da plevel, ki odvzema hranila v prsti, po izpulitvi pustite na zemlji, da se tam posuši in razgradi. Ob vsem tem, nam obilo pridelkov na vrtu tudi tokrat ne uide.  Seveda pa že vsi komaj čakamo, tiste prve plodove in če smo bili pridni, jih imamo že v sredini junija v izobilju.

Spravilo

Na koncu pa nas čaka še SPRAVILO pridelkov, sama veliko vložim, shranim v skrinjo, največ pa čez zimo počaka v naši shrambi. Tako imamo pridelke še vse do naslednje sezone. Veliko zelenjave pa še celo čez  zimo počaka na vrtu. Se splača potruditi in vzgojiti čim več zelenjave na domačem vrtu, saj le tako vemo kaj jemo. Hrana pa je vir življenja 🙂

Želim vam prav čudovito vrtnarsko sezono in obilo pridelkov.

Pozdrav, Brigita

Moji vrtnarski nasveti vas čakakajo tudi na Facebook strani Brigitin vrt  in na blogu Zmorem domače.