V zadnjih letih se vse bolj zavedamo pomena zdrave in lokalno pridelane hrane ter samooskrbe. Zato je pohvalno, da se šolski vrtovi vračajo v naše šole. Med zelo uspešnimi programi so Šolski ekovrt in Šolska vrtilnica.

Strinjamo se s Špelo, ki na RetroSpektiva blogu pravi: »Vrt otrokom omogoča neposreden stik z naravo in zemljo, fizično in timsko delo ter krepi zavedanje, da delo obrodi oprijemljive rezultate […]. To otroci potrebujejo; ne samo zato, da se bodo zavedali pomembnosti uživanja zelenjave, temveč tudi, da se bodo zavedali truda, ki ga je treba vložiti v to, da nekaj zraste. Da se bodo naučili skrbi in prevzemanja odgovornosti za uspeh in razvili občutek odgovornosti do okolja.«

Šolski vrtovi pa imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. Že v 19. stoletju je Anton Martin Slomšek, začetnih nedeljskih šol, v knjigi Blaže ino Nežica v nedeljski šoli zapisal poglavje o sadjarstvu. Kasneje se je nov učni predmet prirodopis pojavil tudi v predmetnikih za ljudske šole. Z aktivnostjo na vrtu naj bi vzgajali ljubezen do bližnjega, redoljubnost učencev, delavnost in krepitev celega telesa.

Bogato zgodovino šolskih vrtov na Slovenskem so lepo predstavili v Šolskem muzeju Slovenije. Novembra so odprli razstavo Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri. Kot poudarja kustosinja in avtorica razstave Mateja Ribarič: »Da bi videli naprej, moramo gledati nazaj; pomembno je poznati znanje naših prednikov, ki so orali ledino na področju šolskih vrtov, in njihova spoznanja povezovati s sedanjimi.«

Kot predstavnik vrtnarjenja v informacijski dobi je v okviru razstave dobila mesto tudi aplikacija Posadi.si. Med starim orodjem in posodami z različnimi semeni je tudi računalnik na katerem si obiskovalci lahko izrišejo svoj vrt s Posadi.si planerjem vrta.

Veseli nas, da je tudi Posadi.si del te zanimive in poučne razstave ter upamo, da bo v slovenskih šolah vse več vrtov in nadobudnih mladih vrtnarjev. Letos bodo poskusno z nami vrtnarili tudi učenci OŠ Miren. V kratkem tudi kaj več o tem…