Aktiviranje vseh otrokovih čutov
Kopanje po zemlji, zalivanje rastlin s kanglico, puljenje plevela … – vrtna opravila, ki se vam včasih zdijo naporna, so otrokom povečini zabavna, še posebej, če je ves trud nagrajen s sočnimi paradižniki, hrustljavo solato in velikansko bučo. Zatorej v novi vrtnarski sezoni otrokom odstopite mali kotiček na vrtu, če tega nimate, pa mu uredite korito na balkonu ali lonec na okenski polici.
Otroci radi opravljajo vsa vrtna opravila, od setve in zalivanja pa do pobiranja pridelkov, še posebej jih razveseljuje spremljanje sprememb na vrtu, s čimer se tudi zavedajo, koliko dela je potrebnega za rast vrtnin in da te torej niso samoumevne.
Zanje je narava zelo navdušujoča in čudijo se stvarem, na katere sami sploh nismo več pozorni. Običajno pred nami opazijo listne uši, pajke, mravlje, deževnike, polže in druge živali. Spoznavajo vonj različnih zelišč in cvetov, opažajo živahnost barv in se radi dotikajo zemlje, semen ali listov. Na ta način torej aktivirajo vse čute. Najmlajši med vrtnimi gredicami ne samo neizmerno uživajo, temveč ima vrtnarjenje številne pozitivne učinke na njihov telesni in umski razvoj.
Več gibanja in zdrave prehrane
Otroci, ki pomagajo na vrtu, se v povprečju gibajo več kot njihovi vrstniki, saj puljenje plevela ali prekopavanje zemlje predstavljata aktivno rekreacijo. Ob določenih opravilih, kot je sajenje semen v lončke, se izboljšajo tudi finomotorične sposobnosti.
Obenem se spremeni odnos do zdrave prehrane. Zgolj z besedičenjem je otroke namreč težko prepričati o njenem pomenu, med vrtnarjenjem pa mimogrede oglodajo kakšen korenček in uživajo ob okusnih jagodah. Mali vrtnarji običajno poskusijo tudi tiste vrtnine, ki jim sicer ne gredo ravno v slast, kot denimo solata ali brokoli, saj so na svoje pridelke izjemno ponosni.
Vrtovi kot učilnice v naravi
Različne študije kažejo, da vrtnarjenje pozitivno vpliva tudi na številne aspekte otrokovega umskega razvoja. Potrjeno je, da otroci, ki vrtnarijo, dosegajo boljše učne rezultate od preostalih, saj je na vrtu ogromno priložnosti za učenje o naravi. Mimogrede izvejo, zakaj rastline potrebujejo sončno svetlobo, kaj je fotosinteza ali zakaj so pomembni deževniki.
Tudi matematika je prisotna na vsakem koraku, saj je potrebno meriti globino prsti, šteti semena ali pa enostavno primerjati velikost različne zelenjave. Prepoznavanje različnih oblik pa je lahko odličen uvod v geometrijo.
V Sloveniji imamo tudi bogato tradicijo šolskih vrtov, ki sega v drugo polovico 19. stoletja, ko je bilo predvsem podeželskim šolam priporočeno, da naredijo šolski vrt, ki jim bo služil kot učilnica v naravi. Tudi v današnjem svetu, ko vse več otrok svoj prosti čas preživlja v družbi elektronskih naprav, so šolski vrtovi pomemben sodobni učni in vzgojni pripomoček, saj omogočajo neposreden stik z naravo.
Šolski vrtovi so lahko učilnica na prostem za številne predmete: naravoslovje, matematiko, umetnost ali športno vzgojo. Izkušnje mnogih držav dokazujejo, da predstavljajo posebna mesta za praktično preverjanje osvojenega teoretičnega znanja in spoznavanje novih stvari preko raziskovanja, poskusov, proučevanja. Obenem učence navajajo na potrpežljivost in sodelovanje ter jih vzgajajo v skrbi za okolje.
Navdušenje ob prvem pridelku
Vključevanje otrok v proces obdelovanja vrtička poveča tudi njihove sposobnosti načrtovanja in reševanja težav ter krepi organizacijske veščine, ki jih lahko prenesejo na druge dejavnosti. Nauči jih odgovornosti, saj je potrebno redno skrbeti za semena, če želijo vzgojiti zdrave in okusne rastline.
Na vrtu hitro postane jasno tudi, kako pomembna je potrpežljivost, saj nobena rastlina ne zraste čez noč. Vendar neučakani mali vrtnarji komaj čakajo spremembe in lahko kaj hitro izgubijo veselje, če rezultati niso kmalu vidni, zato se priporoča izbiro vrtnin, ki hitro pokukajo iz zemlje. Takšne so na primer sončnice ali buče, ki so obenem še enostavne za vzgojo in njihova setev skoraj vedno popolnoma uspe. Navdušenje ob prvem pridelku bo nepopisno!
Otroke je treba usmerjati, ne siliti
Seveda je vsak začetek težak, zato bodo gredice morda sprva preveč namočene in obrani še nedozoreli pridelki, vendar ravno na podlagi napak lahko otrokom dobro razložimo, zakaj se ne obira zelenih jagod, zakaj je plevel škodljiv in zakaj zemlja ne sme biti preveč namočena. Poučimo jih tudi, kako in kdaj se sadi določene stvari in koliko časa je potrebno, da posajeno vzklije.
Na gredici lahko sejejo več vrst vrtnin in rož, tako bodo lahko spoznali tudi različno rast (pokončno, plazečo …), opazovali višino, košatost, barvo in ostale karakteristike rastlin. Po setvi naj seme zalijejo, nato pa skupaj z njimi opazujemo, kako vrtnine uspevajo ter kakšne oblike in barve so.
Vendar je otrokom potrebno dovoliti, da pod našim vodstvom delajo na svoj način. V njihovem kotičku jim pustimo, da sejejo po vrstnem redu, kot sami hočejo. Poskušamo jih usmerjati, vendar ne siliti.
Zaradi preobilice nalog in dela ne smejo postati preobremenjeni, kajti na ta način se prej doseže odpor kot zanimanje. Potrebno je poskrbeti, da vrtnarjenje za njih ostane igra in zabava. Navdušimo jih lahko denimo z gojenjem rastlin nenavadnega videza, kot sta vijoličasto korenje ali modri krompir, postavimo jim indijanski šotor iz turškega fižola ali skupaj z njimi izdelamo hotel za pikapolonice. Da bo mali vrtnar še raje zahajal na vrt, mu lahko uredimo poseben kotiček, namenjen igri.
Navdih za vrtnarsko aplikacijo Posadi.si smo dobili, ko smo opazovali očeta, kako si vsa vrtnarska opravila vestno zapisuje na setveni koledar Marije Thun. Breplačno jo lahko naložite tukaj za Android in tukaj za iOS.
Manjše gredice za več veselja
Otroku je priporočljivo odmeriti manjšo gredo, ki jo bo zmogel obdelovati, saj mu tako skrb ne bo vzela veselja. Praktično priporočilo, kako določiti velikost gredice, pravi takole: če je gredica bolj na sredi, naj bo široka največ, kolikor je dvojna dolžina njegove iztegnjene roke. Če pa bo ob robu, pa le za eno dolžino rokice. Tako bo lahko res dosegel celotno površino, ne da bi hodil po rastlinah. Poleg tega otroška gredica ne sme biti na nekem odrinjenem koncu vrta, temveč mora imeti dobro lego in normalno pripravljena tla.
Vsak starš naj sam presodi o spretnostih svojih najmlajših in jim v uporabo da njim primerno orodje. Ko opazite, da zemljo izkopavajo natančno in temeljito, predvsem pa varno, je čas, da jim zaupate tudi nekoliko bolj zahtevna orodja.
Učenje za vse življenje
Poleg vsega naštetega vrtnarjenje krepi družinske vezi, saj otroci in starši skupaj odločajo, katero zelenjavo ali cvetlice bodo posadili na vrtu, kateri prostor je za to najprimernejši in kako se bodo lotili obdelovanja. Ko so nagrajeni s pridelkom, pa lahko vsi skupaj pripravijo jedi iz zelenjave, ki je zrasla iz skupnega truda.
Pomembno je tudi, da otrokovo prizadevanje pohvalite in njegovim pridelkom namenite posebno pozornost, saj mu bo to predstavljalo motivacijo, da se vam bo še večkrat pridružil na vrtu.
Zagotovo boste velikokrat pomislili, da bi sami marsikaj opravili hitreje, vendar se morate spomniti, da ste v vlogi učitelja, ki uči za vse življenje.
