Poletje na vrtu

Kako hvaležni smo naravi vsi vrtičkarji, ki v tem času pobiramo plodove z naših vrtov in uživamo v barvah, oblikah, vonjavah in okusih vsega, kar so naše pridne roke sadile in sejali spomladi. Vendar julij ni samo mesec obilja plodov ampak je to čas, ko je potrebno pomisliti tudi na jesenske in zimske dni. Hkrati pa skrbeti, da bo naš vrt čim bolj vitalen, zdrav in bujen še dolgo.

Redno pobiranje plodov

Za nekatere zelejadnice velja, da bodo bolje cvetele, le če bomo redno pobirali že dozorele plodove.

Če pustimo na rastlini denimo kumaro dozoreti do konca, dobi rastlina sporočilo, da je njen razvojni krog končan, z zrelim plodom in semeni je poskrbljeno za njeno potomstvo. Zato več ne bo nastavljala cvetov in posledično ne bo na rastlini tudi plodov. Taki so poleg kumar še nizek in visok stročji fižol, bučke, buče, paprike.

Ponavljajoče se setve

Veliko zelenjadnic ima kratko vegetacijsko dobo, to pomeni, da preteče dokaj kratek čas od setve do pobiranja. To lahko s pridom izkoristimo tako, da jih sejemo v sezoni vsakih štirinajst dni v manjših količinah. Tako smo preko celega poletja preskrbljeni s pravo količino.

Žal se prevečkrat dogaja, da posejemo ali posadimo naenkrat prevelike količine določene zelenjadnice, ki je ne moremo pojesti. Najbolj tipičen primer je solata. Se je tudi vam že zgodilo, da ste je imeli naenkrat preveč, toliko, da je niste mogli pojesti in je odhitela v cvet, potem pa je prišlo obdobje, ko ste bili brez glavice solate? Torej pomalem in večkrat!

Julija sejemo poletne sorte solate, ki so odporne na vročino in uhajanje v cvet, kot so rozetasti sorti pasha in hardy, krhkolistna glavnata great lakes, mehkolistni ovation in štirje letni časi. Krhkolistna glavnata poletni čudež in rozetasta till tudi zelo dobro prenašata sušo.

V intervalih sejemo še nizek stročji fižol, nadzemno kolerabico, krešo, rukolo, radič za rezanje.

Paradižnik, kumare in bučke sadimo tudi julija

Marsikomu se bo zdelo nenavadno, ampak resnično dobrodošlo je ponovno sajenje sadik bučk, paradižnika in kumar še enkrat julija. Sredi poletja se rado zgodi, da kumare in bučke zbolijo, listi propadajo, plodovi hirajo ali sploh ne nastajajo.

Če so težave kronične, raje v tem času posadimo nove sadike. Mlajše rastline se bodo lažje borile s težavami, ki jih prinese vroče in sušno poletje, kot že, skorajda bi temu lahko rekli, starčki, ki so na gredah že od maja. Letos poglejte po manjših vrtnarijah, kjer za to »zvijačo« vedo in imajo na voljo sadike. Naslednje leto pa lahko konec junija, v začetku julija kar sam posejete še nekaj semen buč, kumar in paradižnika.

Poskrbimo za jesensko – zimsko bero

Julija nastopi čas za setve zelenjadnic, ki jih bomo pobirali v jeseni, nekatere celo pozimi in spomladi.

Posejemo jesenske sorte endivije (eskariol zelena) in radiča (palla rosa, pan di zucchero, castelfranco). Pobirali jih bomo vse do prve slane, če jih zaščitimo s tunelom ali vrtnarsko kopreno, pa bomo pobiranje podaljšali še za kakšen mesec.

Zimske sorte radiča (averto, palla bianca, bianco di milano, anivip, monivip, treviški rdeči, tržaški solatnik) bomo pobirali preko zime in zgodaj spomladi.

Posejemo tudi gomoljnice, kot so črna redkev, strniščna repa in koleraba ali kavla. Pridelek bo goden za bero v jeseni, za ozimnico jih novembra poberemo in skladiščimo v hladni kleti zabojih s peskom ali slamo, lahko pa jih pustimo tudi na gredah in pobiramo sproti, po potrebi.

Ne pozabimo posaditi sadik poznega zelja, cvetače, brokolija ter glavnatega, listnatega in brstičnega ohrovta. Tudi por, ki ga bomo pobirali pozimi in zgodaj spomladi presajamo na stalno mesto julija.

Zdrave in krepke rastline

Redno preglejujemo rastline. Če se pojavi bolezen ali škodljivec primerno ukrepajmo. Doma si lahko naredimo pripravke za krepitev rastlin, s katerimi škropimo vsakih deset dni.

Pripravek za krepitev rastlin iz njivske preslice, koprive ali kamilice

Vse tri rastline so več kot odlične za krepitev odpornosti rastlin. Iz 0,5 kg sveže ali 100 g suhe zeli, ki jo prelijemo s 5 litri hladne vode in pustimo stati dan do dva, dobimo tekočino, ki jo precedimo in škropimo po rastlinah. Pripravka iz koprive pred uporabo ni treba redčiti, med tem ko pripravek iz njivske preslice razredčimo v razmerju 1 : 3, iz kamilice pa 1 : 5.

Če pa nimate časa za pripravljanje domačega preparata si lahko pomagate z naravnimi izdelki Mineral. Takoj po setvi oziroma presajanju sadik, ko običajno tako ali tako zalijemo, vodi dodamo  še 4% MINERALA ZELENI. Ta bo poskrbel za čim hitrejšo kalitev semen in dobro ukoreninjanje na novo presajenih sadik (se bodo bolje in hitreje “prijele”), obenem bo dlje časa zadrževal vlago v okolici. Korenine in sadike oziroma seme ne bodo podvržene vročim in sušnim razmeram v poletnem času, bolje pa bodo prenesle tudi hitre temperaturne preskoke. V nadaljevanju pa priporočamo vsaj 1 x zalivanje z MINERALOM MODRI,  ki pospeši in izboljša rast in razvoj rastline.10 – 14 dni po presajanju sadik oziroma vsaj 14 dni po vzniku rastlin iz semena iz tal.

Setveni koledar Marije Thun za mesec julij in avgust

Kaj sadimo v juliju

Setev na prosto

Korenina: korenje, rdeča pesa, pozna koleraba, črna redkev, strniščna repa

List: radič za rezanje, rukola, poletna solata, radič, endivija, sladki komarček, zgodnje zelje

Plod: grah nizki, fižol nizki, kumare, sladka koruza

Presajanje 

Korenina: pozna koleraba

List: pozno zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, brstični ohrovt, poletna solata, endivija, zimski por

Cvet: pozni brokoli

 

Kaj sadimo v avgustu

Setev na prosto

Korenina: korenje, rdeča pesa,  črna redkev, redkvica

List: radič za rezanje, nadzemna kolerabica, rukola, špinača, blitva, motovilec, kitajski kapus

Plod: grah nizki, fižol nizki,

Presajanje 

Korenina: pozna koleraba

List: pozno zelje, endivija, radič , zimski por, sladki komarček, kitajski kapus

 

Avtor besedila in fotografij: Jerneja Jošar

www.cvetlicna.si