Če ste kdaj uživali v senci mogočnega hrasta, okrasili božično drevo, če uživate v lepoti orhidej in okusu borovnic, potem ste že naleteli na skrivnostno partnerstvo mikoriznih gliv.

Mikoriza je simbiontsko partnerstvo med rastlinami in glivami. Glive se preko podzemnega prepleta nitk (micelija) povežejo z rastlinskimi koreninami in povečajo preskrbo rastline z vodo ter mineralnimi snovmi (predvsem s fosforjem, dušikom in mikroelementi). Rastlina pa glivam v zameno odstopi del sladkorjev pridobljenih s fotosintezo. Vzpostavitev simbioze zaščiti rastline tudi pred določenimi talnimi patogeni.

Tesno povezavo drevesnih korenin z nekaterimi glivami je leta 1885 odkril nemški gozdar Frank. Ime mikoriza dobesedno pomeni »gliva-korenina«. Šele v zadnjih 30 letih pa so znanstveniki začeli odkrivati, da je tovrstna povezava v naravi prisotna praktično povsod in ni izjema, kot so sprva mislili.

Podgobje oz. glivni micelij, mreža tankih nitk, je zelo učinkovit pri uporabi vode in hranilnih snovi. Pri tem je celo boljši kot najtanjši koreninski laski, saj ima veliko večjo površino. Dokazano je, da v neugodnih pogojih učinkovitost mikoriziranih korenin lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Rastline z mikoriziranimi koreninami so bolj odporne na stres, predvsem na pomanjkanje vode, vročino in celo na bolezni. Nekatere mikorizne glive izločajo antibiotike in varujejo korenine pred patogenimi glivami, nematodi in bakterijami. Glive se ob dodatku v bližino korenin razrastejo v okolico, zato je dodajanje mikoriznih gliv potrebno le enkrat v življenjskem ciklu rastlin.

Zaradi povečanega koreninskega sistema, izboljšane prehrane rastlin in manjšega vpliva stresnih dejavnikov rastline rastejo hitreje in bujneje. Več energije pomeni hitrejše cvetenje in obilnejši pridelek.

Vrste mikorize

Vrste mikorize povezujejo z različnimi vrstami rastlin. Pri drevesih prevladuje ektomikoriza (EM), kjer je večina struktur izven korenine in tvori viden obroč okoli površine korenin. Micelij raste tudi v korenini med celicami. Večina ektomikoriznih gliv tvori plodne strukture, gobe.

Drugi pomemben tip mikorize je endomikoriza. Večina struktur je v notranjosti koreninskih celic. Najpogostejši tip endomikorize je arbuskularna mikoriza. To je najstarejši, a kljub temu najbolj razširjen tip mikorize, ki je prisoten pri 65% rastlinskih družin. Tudi pri travah in večini zelnatih rastlin. Veje drevesastih struktur (arbuskulov), ki jih ustvarijo glive, imajo veliko površino, preko katere si rastlina in gliva izmenjata snovi.

Mikorizne glive ne marajo motenj v okolju in jih ne najdemo v novih vrtovih. Tja po naravni poti pridejo prepočasi in zato ne morejo pravočasno podpirati novih rastlin. Njihovo gostoto zmanjšuje tudi pogosto prekopavanje in obračanje zemlje.

Negativna zanka se v vrtovih pogosto pojavlja: motnje poškodujejo mikorizne glive, ki so zato manj sposobne črpanja hranilnih snovi. Zato problem slabe prehranjenosti rastlin rešujemo z dodajanjem mineralnih gnojil, ki škodujejo glivam. Te so zato še bolj poškodovane in nesposobne črpanja hranil.

V vrtovih, kjer rastline gojimo na ekološki način, je uporaba mikoriznih gliv smiselna že od zgodnjih faz rasti. Izogibati se moramo dodajanju kemičnih gnojil in prekopavanju ter drobljenju organskega materiala, da ga glive lahko počasi razgrajujejo. Rastline vzgojene na tak način so veliko bolj odporne na stres, na primer na sušo, bolezni in vročino. Vse to bo z vse večjimi in hitrejšimi klimatskimi spremembami v prihodnje postalo še pomembnejše.

Mikoriza Symbiom

Mikorizni inokulumi Symbiom so dodatki, ki vsebujejo različne vrste mikoriznih gliv. Z mislijo na zelenjavni vrt je bil razvit izdelek Symbivit, ki vsebuje 6 vrst specializiranih gliv, ki se povezujejo z večino vrtnih rastlin.

Poseben izdelek Symbivit za paradižnike in paprike je bil razvit kot dodatek plodovkam, ki so še posebej zahtevne za vzgojo, saj potrebujejo dobro preskrbo z dušikom in fosforjem ter so občutljive na pomanjkanje vode.

Symbivit za lončnice je razvit z mislijo na rastline v loncih, ki jih pogosto prizadene pomanjkanje vode v majhnih lončkih.

Za popolno zelenico z bujno, zeleno trato je primeren Turfcomp, ki je mešanica mikoriznih gliv, organskega gnojila s podaljšanim sproščanjem Conavit in produkta za zadrževanje vode Plantasorb.

Ectovit vsebuje mikorizne glive za iglavce in nekatera drevesa (npr. kostanj). Rhodovit vsebuje specializirane glive za rast kisloljubnih rastlin (rododendronov, azalej, borovnic in vresja).

Več informacij o omenjenih izdelkih najdete na www.mikoriza.si.

 

Tokratni zapis je prispeval Martin Kavšček, univ. dipl. biolog, biolog po poklicu in ljubitelj narave po srcu.

Martin se je z raziskavami mikorize začel ukvarjati že tekom študija biologije. Med drugim je sodeloval pri raziskavah razširjenosti mikorize v naravnem okolju na Oddelku za Biologijo Univerze v Yorku (UK) in pri vzpostavitvi zbirke mikoriznih gliv na Fakulteti za agronomijo Univerze v Ljubljani. Sodeloval in pomagal je tudi pri raziskavah v  magistrskih nalogah, kjer so preverjali efekt naših mikoriznih gliv na različne zelenjavne vrste.