Pletene vrtne ograje, ki so dandanes bolj aktualne, kot kadarkoli prej… Kolikokrat iščemo nove rešitve, samo zato, ker smo pozabili ali spregledali, da že obstajajo? Tokrat vam v duhu aktualnih trendov ponovne uporabe, življenjskega sloga brez odpadkov, filozofije 0-km, DIY – naredi sam, lokalno in sezonsko, eko in organsko, predstavljamo nabor slovenskih tradicionalnih vrtnih ograj. Za krasno dokumentirane ljudske mojstrovine, se lahko zahvalimo Slovenskemu etnografskemu muzeju, ki je na svoji spletni strani uredil digitalno zbirko. Od tu smo tudi izbrali skice ograj, ki sledijo spodaj. Objavo smo uredili v spletno galerijo izbranih skic. Tokrat smo se odločili, da predstavimo nekaj, po zdravi pameti narejenih pletenih ograj.

Pletene ograje so del stoletij ljudske iznajdljivosti, vse od neolitika pa do danes. Uporabljalo se jih je za označevanje mej ozemlja, kot ograde za živino, ograjevanje domačega dvorišča in seveda tudi domačih vrtov.

Zakaj pletene vrtne ograje danes?

Dandanes je trend pletenih ograj ponovno zaživel predvsem v Angliji in med okoljsko osveščenimi posamezniki po svetu. Razlogi so več kot jasni, poleg estetske funkcije in popolnega zlitja, tako v kulturno krajino, kot samo naravno okolje, so med njimi tudi:

• uporaba materialov iz bližnje okolice
• uporaba odpadnega materiala (npr. odrezane veje)
• uporaba naravnih materialov
• material je na dosegu roke in praktično zastonj
• precej enostavna izdelava
• kreacija po merah in potrebah posameznika
• kreacija po merah in potrebah okolja
• učenje novih veščin
• ohranjanje izročila

Na spodnjih povezavah najdete nekaj video napotkov za izdelavo:

Building a Woven Hazel Fence

Building our first Wattle Fence

How to make a hurdle with hazel and handtools

Ločite med ograjo, plotom in leso? Veste kaj je sirek in kaj kanela?

Med raziskovanjem teh čudovitih primerkov ograj, smo naleteli na kar nekaj znanih, a neznanih izrazov. Sploh za mlajše bralce, se nam je zdelo smiselno in zanimivo, da jih razložimo. Gesla smo poiskali v našem Slovarju slovenskega knjižnega jezika in spletnem slovarju Fran, kjer jih razlagajo takole:

ográja -e ž (ā) 
naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda: namestiti, postaviti ograjo okrog vrta; preplezati, preskočiti ograjo; sedeti na ograji; dvoriščna, vrtna ograja; kamnita, lesena, žična ograja; ograja iz bodeče žice / ograja okrog posajenega drevesca / ekspr. oblaki zadevajo ob ograjo gorovij; pren., ekspr. podrli so ograje, ki so jih ločile 
// naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem: narediti stopnicam ograjo; skloniti se čez ograjo; betonska, jeklena, kovana ograja; ograja krova; držaj ograje / ograja pri otroški posteljici / balkonska ograja; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg
● puščati živino čez noč v ograji ogradi
♦ grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki varuje vozilo, da ne zdrsne s cestišča

ográda -e ž (ȃ) 
1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado; iti kopat ogrado; pasti v ogradi; oljke v ogradi 
// ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda 
♦ lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa
2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde; hišo so varovale trdno zidane ograde; temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado

lésa -e ž (ẹ́) 
1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje; odpreti, odriniti leso; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso 
2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice; razgrniti hruške na leso; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa 
3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso; ograditi pašnik z leso 
♦ agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja

plót -a tudi -ú m, daj., mest. ed. tudi plôtu; mn. plotôvi stil. plóti (ọ̑) 
ograja iz kolov, lat: postaviti plot; odtrgati lato s plota; lesti čez plot; vrata v plotu 
● ekspr. še preko svojega plota ne vidi je omejen, zaverovan vase; ekspr. skakati čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. po tem dogodku se je ogradil s plotom postal nedostopen; pog. ima nekaj za plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo

sírek1 sírka samostalnik moškega spola [sírək]

1. koruzi podobna kulturna rastlina s podolgovatimi povoščenimi listi in lati z veliko semeni; primerjaj lat. Sorghum saccharatum; SINONIMI: krmni sirek 2. narečno zahodno koruza

Kanela ali navadni trstikovec
trstíkovec -vca m (í) 
trstika, trst: ob reki raste trstikovec / stol iz trstikovca

Poznate koga, ki še vedno obvlada izdelavo takšnih naravnih vrtnih ograj? Ste mogoče to vi sami? Zelo veseli bomo, če nam posredujete fotografije vaših mojstrovin, da jih podelimo z ostalimi. Pišite nam na info@tomappo.com in pripnite fotografijo ali dve.

V prihajajočem zapisu, vam bomo predstavili nekaj lesenih in kamnitih ograj, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej v svojem e-arhivu.