Zelenjavni vrt – Prostor za sproščanje in gojenje zdravih pridelkov

Posted on Posted in Koristno za vaš vrt, Vrtičkarski nasveti

Zakaj imeti svoj zelenjavni vrt? Najpogostejši razlog je zagotovo zavedanje, da je doma pridelana zelenjava zagotovo bolj sveža in zdrava od kupljenih pridelkov, obenem pa domače dobrote tudi nekoliko razbremenijo družinski proračun. Poleg tega lahko delo na vrtu predstavlja dobrodošlo sprostitev po napornem delovniku, vendar le, če vam je vrtnarjenje v veselje, saj je na vrtu od marca pa do novembra potrebno veliko postoriti. Pri tem vam lahko pomagajo preostali družinski člani, tudi otroci, ter tako vrt izkoristite za prijetno druženje.

Da bodo vrtnine zdrave, jim je potrebno zagotoviti ugodne razmere, zato je izjemno pomembna primerna lega zelenjavnega vrta. Ta naj bo čim bolj sončna, saj le tako rastline lahko »ustvarjajo« vitamine in minerale. Zelenjavni vrt ne sme biti v bližini prometnih cest, zemljišče mora biti dovolj rodovitno in odcedno ter na ne preveč vetrovnem področju, čeprav vrt lahko tudi zaščitite z različnimi vetrobrani, pri čemer so rastlinski, kot je živa meja, primernejši od zidanih. Gredic ni nujno oblikovati v pravilnih pravokotnih oblikah, temveč se lahko poigrate z različnimi liki, tudi zavitimi oblikami, a je potrebno paziti, da gredice izstopajočih oblik ne postanejo nefunkcionalne, saj je do njih potrebno speljati dostopne poti.

Tla na vrtu lahko seveda obogatite z različnimi gnojili, vendar z njimi ne gre pretiravati, saj bo zelenjava polna vitaminov le, če jo pridelujete na naraven način. Če so rastline preveč poškropljene in pognojene, predvsem z lahkotopnimi mineralnimi gnojili, ter vzgojene v toplih in zelo gnojenih rastlinjakih, potem je v njih zelo malo vitaminov in mineralov.

vrtovi
Vaši vrtovi – fotonatečaj #JazVrtnar

 

Preden se odločite za velikost zelenjavnega vrta, dobro premislite, koliko časa mu lahko namenite, da vam ne bo v breme. Za sprotno oskrbo z zelenjavo zadostuje približno 10 kvadratnih metrov na družinskega člana, za celotno oskrbo tudi pozimi pa je potrebno kvadraturo podvojiti. Ambicioznejši, ki gojite zelenjavo tudi za vkuhavanje, kisanje in ozimnico, potrebujete še dodatnih 80 kvadratnih metrov na osebo. Vsekakor je priporočljivo začeti z manjšim številom vrtnin, ob katerih si boste sproti nabirali izkušnje in se naučili spopadati s težavami.

Tudi pri izbiri vrtnin naj začetniki najprej posežejo po tistih, ki ne povzročajo preveč težav. Osnovne so denimo bučke, solata, paradižnik, korenček, redkvica ali nizki fižol. Vsak vrtnarski priročnik pa svetuje še, naj vrt ne bo zgolj zelenjavni, saj z ustrezno kombinacijo vrtnin, zelišč in cvetlic ustvarjate prijaznejše okolje za koristne organizme in odganjate škodljivce, vendar morate pri tem upoštevati načela dobrih in slabih sosedov.

Četudi imate radi vse pod nadzorom, morate pri vrtnarjenju vzeti v zakup, da se narava ne vselej ravna po pravilih in zato ni mogoče vsega predvideti. Tako delo na vrtu pogosto krojijo vremenske razmere. Posebej v Sloveniji je zaradi izjemno raznolikega sveta skorajda na vsakem vrtu nekoliko drugačna klima, zato vrtnarski priročniki predstavljajo le okvirje, ki jih je potrebno prenesti na vaš vrt. Pri tem vam je lahko v veliko pomoč mobilna aplikacija in spletni portal Posadi.si, ki priskrbi vremensko napoved prilagojeno za vaš vrt. Za lažjo orientacijo glede primernega časa sejanja posameznih vrtnin pa je vselej v oporo setveni koledar Marie Thun.