Paradižnik spada med najbolj priljubljene vrtnine slovenskih vrtov predvsem zaradi odličnega okusa in bogate vsebnosti vitaminov, mineralov in antioksidantov. Paradižnike delimo na nizke / determinantne in visoke / nedeterminantne, pri čemer slednji potrebujejo oporo in so pri nas bolj uveljavljeni. Obstajajo še druge vmesne vrste, ki jih imenujemo hibridi. Nam najbolj poznani so rdeči plodovi, sicer pa je paradižnik lahko tudi rumen, rjav, bel, oranžnen ali progast.

Zahteve za pridelavo

Za optimalno rast paradižnik potrebuje dobro osvetlitev, veliko zračnosti in temperaturo, ki se giblje 21 – 27 °C. Na prosto ga sadimo, ko dnevne temperature dosežejo vsaj 18 °C, nočne pa najmanj 10 °C. Gre za zelo občutljivo rastlino, ki ji pri temperaturi nižji od 13 °C prično odpadati plodovi, pod 10 °C pa prekine rast. Zanjo je problematična tudi previsoka temperatura, od 32 °C naprej namreč pridela manjše število plodov.

Paradižnik odlično raste v humusnih tleh, ki imajo dobro sposobnost zadrževanja vlage. Pomembno je, da pred gojenjem paradižnika zemljo globoko prekopljemo.

Rastlina potrebuje veliko vode, zato jo je priporočljivo obilno zalivati vsake dva do tri dni. Paradižnik lahko tudi namakamo, tako da okrog njega 30 cm globoko v tla vstavimo plastično steklenico, ki ji odrežemo dno. V primeru, da tla ne vsebujejo dovolj vlage, bodo plodovi rastline začeli odpadati, če pa je v ozračju preveč vlage, pa se lahko pojavi fitoftora (krompirjeva plesen), ki jo prepoznamo po črnih madežih na listih in steblu rastline.

Paradižnik lahko gnojimo z dozorelim hlevkskim gnojem in mineralnimi gnojili (izmed teh izberemo tista, ki imajo več kalija kot fosforja in dušika), še bolje pa je, če ga gnojimo z domačim kompostom. Vendar ne pretiravajmo, saj premočno gnojenje z dušikom podaljšuje rast in zmanjšuje razvoj cvetov in plodov.

Dobri in slabi sosedje

Paradižnik bo najbolje rastel, če bo v bližini imel naslednje vrtnine: česen, čebulo, kapusnice, peteršilj, korenje, zeleno, bob, špinačo, por, nizek fižol, motovilec in radič. Ob sebi ljubi tudi baziliko, ognjič, meto in kapucinke, ki preganjajo škodljivce in privabijo opraševalce.

Izogibajmo pa se sajenju naslednjih vrtnin v bližini: graha, zelja, krompirja, kumar in kopra.

Načini gojenja paradižnika

Obstaja več načinov sajenja paradižnika, ki so odvisni od vrste rastline in lokacije pridelave.

Visoki paradižnik

• Na prostem: razmak med vrstami in v vrsti vsaj 70 cm.
• V rastlinjaku: razmak med vrstami vsaj 1 m in v vrsti 70 cm.

Cepljene sadike naj imajo 20 cm večji razmak. Ko jih presadimo na vrt, jim izkopljimo globoko luknjo, tako da bo tudi spodnjih nekaj centimetrov stebla v zemlji. Tako bodo korenine imele boljši dostop do vlage. Visok paradižnik vežemo v oporo, ki jo postavimo pred sajenjem, da ne bi poškodovali korenin in stebla rastline. Rastlinjak je priporočljivo na vrhu zatemniti, sicer rastlina »divja« za soncem in ustvarja manjše plodove.

Poleti za svež pridelek zadoščajo 2 – 4 rastline na družinskega člana.

Nizek paradižnik

• Razmak med vrstami in v vrsti naj bo 50 cm.

Nizke / grmičaste sorte paradižnika ne potrebujejo opore. Ne odstranjujemo jim zalistnikov, bolj skromni moramo biti tudi pri gnojenju.

Vršičkanje, pinciranje in zastiranje

Izvajanje naslednjih opravil pomaga pri razvoju rastline ter količini in kvaliteti nastalih plodov.

Vršičkanje pomeni odstranjevanje rastnih vršičkov, s čimer omejimo višino rastline in omogočimo rast v širino ter boljši razvoj plodov. To opravilo je priporočljivo izvajati predvsem proti koncu poletja, da ustavimo nadaljno rast rastline.

S pinciranjem odstranjujemo zalistnike (nova stebla v pazduhah listov), saj ti rastlini jemljejo hranilne snovi, ki bi se sicer uporabile za razvoj plodov.

Pinciranje omogoči, da bo kvaliteta plodov boljša. Odstranimo jih preden so večji od 10 cm. V rastlinjakih in kadar so poletja vlažna lahko rastlini odstranjujemo tudi liste (do pet na teden rastlini ne bo škodovalo). Zaradi pinciranja bo rastlina dobila več svetlobe, plodovi bodo hitreje zoreli in se hitreje sušili.

Zastiranje tal okoli rastline preprečuje izhlapevanje vlage, zato je ni treba toliko zalivati. Najbolj pogosto se za to uporablja slama, lahko pa uporabimo tudi gabezovo zastirko, ki služi tudi za občasno dognojevanje.

Velja omeniti, da je priporočljivo ta opravila opravljati, ko so rastline suhe, zato da preprečimo nastanek plesni. Enako velja, da plodove pobiramo, ko so suhi.

Nasveti za zgodnejši pridelek

• Gojenje sadik v lončkih in presajanje na prosto, ko se ozračje dovolj ogreje.
• Gojenje v rastlinjaku.
• Uporaba zgodnjih sort paradižnika.
• Vršičkanje visokega paradižnika nad prvim, drugim ali tretjim socvetjem.

Kako pa vam letos uspeva paradižnik? Dodatne nasvete in trike nam lahko zaupate v komentarjih.