Delo na vrtu v marcu povzeto po knjigi Vrtnarstvo (Josip Štrekelj, Celje 1947).

Ob prvih toplejših dneh se poprimejo pridne roke že dela na vrtu.

Pikiranje in presajanje v marcu

Iz pokritih gred presajamo na prosto v drugi polovici tega meseca tudi prezimljeno cvetačo, rano zelje, rani ohrovt, zimsko solato in prej kaljeni zgodnji krompir. Ako ni bila rabarbara, rastoča več let na enem in istem kraju, deljena in presajena meseca avgusta, je za njeno presaditev v tem mesecu skrajni čas. Prav isto velja tudi za trajne dišavnice.

Preudarno se, kolikor le mogoče hitro, opravlja namerjano delo po načrtu, napravljenem v mesecu januarju.

V toplih gredah se pikira, ko dobe sejančki en, dva lističa.

Kadar sonce močno sije, se morajo okna zasenčevati, zakaj spričo prevelike vročine setve zgore. Ob takih toplih dneh je treba tudi dlje časa zračiti.

Če nimamo tople grede, napravimo na sončni južni legi pokrito gredo, da moremo vzgajati ranejše sadike.

Proti koncu meseca marca presajamo na prosto sadike, vzgojene v toplih in pokritih gredah in dovolj utrjene, med katere spadajo zlasti proti mrazu odpornejše — solate in kapusnice.

Kaj sejemo v marcu

Ta čas sejemo v lončke tudi kumare, ki jih postavimo v toplo gredo ali pa jih imamo v stanovanju na toplem.

Paradižnike, papriko in jajčevec, ki spadajo med najbolj toplote željno vrtnino, sejemo, če ne že prej, v prvi polovici meseca marca v zabojčke ali pa v tople in pokrite grede.

Če je oviralo slabo vreme setev vrtnine, navedene v mesecu februarju, na prosto, jo sejemo v prvi polovici tega meseca.

Na prosto sejemo še rano čebulo, poletno redkev, redkvico, radič, solato, peso, mak, drugič bob in grah, zlasti strženasti, ter sadimo čebulček, šalotko in česen.