Kot iz drobnih semen zrastejo velike rastline, iz malčkov počasi zrastejo vedoželjni in radoživi otroci, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč tudi na vrtu. Ob raznih vrtnih opravilih se ne bodo le neznansko zabavali, marveč pridobili tudi nova znanja, spretnosti in ponotranjili številne vrednote.

V spodnjem prispevku izpostavljamo pet vrednot, ki se jih naleze tako rekoč vsak mali vrtnar: delovne navade, odgovornost, potrpežljivost, zdrav način življenja in spoštljiv odnos do narave. Vrt lahko torej za vaše najmlajše postane prava učilnica, v kateri se priučijo dobrih navad za vse življenje. O ostalih pozitivnih učinkih vrtnarjenja za otroke smo se razpisali v prispevku, ki ga najdete tukaj.

#1 Delovne navade

Vsi, ki imate svoj vrt, veste, koliko truda je potrebnega, da s ponosom in veseljem uživate v doma pridelani zelenjavi. Če se vam bo na vrtu pridružil vaš otrok, bo kaj hitro tudi sam pridobil občutek za delo ter doumel, kaj vse je potrebno postoriti, da rastline zrastejo. Dojel bo tudi, da hrana ni samoumevna in ne zraste v trgovini, ampak je za njen nastanek nujno vložiti veliko truda.

Na vrtu je potrebno poskrbeti za številne stvari, če želimo, da bodo rastline lepo uspevale in se bodo počutile dobro.

Kar se vam morda zdi samoumevno, je za vaše male pomočnike lahko pogosto uganka, zato jih je potrebno seznaniti z deli na vrtu, jim razložiti potek dela in jih poučiti, zakaj je neko opravilo tako zelo pomembno, da ga ne moremo kar preskočiti.

Otroci tako ali tako radi opravljajo vsa vrtna opravila, od setve, zalivanja, redčenja pregostih rastlinic, odstranjevanja plevela pa do pobiranja pridelkov.

Poleg fizičnega dela sta za vrtnarje pomembna tudi načrtovanje in organizacija, ki sta običajno bolj plodna ob timskem delu. Otroci se tako na tem terenu naučijo tudi sodelovanja, komuniciranja, razreševanja konfliktov in upoštevanja želja drugih. Na ta način se krepijo družinski odnosi, saj se otroci in starši skupaj odločajo, katero zelenjavo bodo posadili in kateri prostor na vrtu je za to najprimernejši, na koncu pa lahko pripravijo še okusne jedi iz živil, ki so jih sami pridelali.

#2 Odgovornost

Vrtnarjenje je odličen način, kako otrokom predstaviti, kaj pomeni odgovornost, saj morajo več mesecev redno skrbeti za rastline, če želijo biti poplačani z bogatim pridelkom. Da jim olajšate delo, jim lahko pripravite kontrolni seznam dolžnosti in opravil, da ne bi česa pozabili.

Otroci se na vrtu naučijo tudi varnosti pri delu. Ne dovolite jim, da bi uporabljali orodje, ki je zanje preveliko, saj lahko hitro nastanejo poškodbe (kvalitetno otroško  orodje lahko naročite tukaj). Preden dobijo svoje orodje, jih podučite, za katera opravila se določen pripomoček uporablja. Da bo zabavneje, lahko iz vrtnih katalogov izrežete fotografije posameznih kosov orodja ter vrtnih opravil, otroci pa naj nato skušajo urediti slike v pare. Spodbujajte jih tudi, naj orodje po opravljenem delu vselej pospravijo, saj so naokoli razmetane motike ali grabljice lahko prav tako nevarne.

Najmlajše je potrebno podučiti tudi o strupenih rastlinah: jih z njimi seznaniti, jim jih pokazati in jih podučiti, katerih naj se izogiba. Denimo narcise, šmarnice in mleček so privlačne za nabiranje, a vse po vrsti strupene. Otrokom je torej potrebno vcepiti odgovornost, da vsega, kar najdejo na vrtu, nikar ne dajejo v usta.

#3 Potrpežljivost

Otroci o času razmišljajo drugače kot odrasli, saj težko ocenijo, koliko časa bo treba dejansko počakati na določeno stvar. Minute se jim lahko zdijo neskončno dolge. Vzgoja rastlin iz semen je prijetno opravilo, s pomočjo katerega otroke na zanimiv in nevsiljiv način naučimo potrpežljivosti.

Dandanes smo navajeni, da se vse zgodi v hipu, na klik mobilnega telefona ali računalnika, medtem ko je vrtnarjenje dokaj počasen proces. Tako tudi otrokom, ki se s svojimi starši lotijo vrtnarjenja, hitro postane jasno, kako pomembna je potrpežljivost, ko čakajo, da bo iz semen zrasel okusen pridelek. Vendar ravno pričakovanje trenutka, ko roža zacveti ali zelenjava vzklije, naredi vrtnarjenje še bolj vznemirljivo.

V pomoč vam bo komplet Moj prvi vrtiček, ki ga najdete tukaj. Svetujemo, da ga postavite na vidno mesto. Navdušenje ob vsakodnevnem opazovanju prirastka je zagotovljeno in nalezljivo. Preverjeno. 🙂

#4 Zdrav način življenja

Številne raziskave so pokazale, da imajo otroci, ki sodelujejo pri vrtnarjenju, boljše prehranjevalne navade od svojih vrstnikov, saj pogosteje posegajo po sveži zelenjavi in sadju ter bolje poznajo koristi uživanja sveže rastlinske hrane. Ko otroci sami pridelujejo hrano, lažje sprejemajo nove vrste prehrane in preizkusijo nove okuse.

Tudi tisti otroci, ki se običajno izogibajo uživanju sveže zelenjave in sadja, jedo povrtnine, ki so jih sami pridelali na vrtu.

Ugoden vpliv tovrstnih izkušenj na razvoj prehranskih vzorcev v otroštvu se običajno vzdržuje tudi v poznejših obdobjih njihovega življenja.

Mali vrtnarski pomočniki veliko časa prebijejo na svežem zraku in se tudi več gibajo v primerjavi z ostalimi otroki, saj na vrtu ne manjka fizičnih aktivnosti. Namesto gledanja televizije ali igranja video iger, je zanje največja zabava kopanje po blatu, zalivanje ali puljenje plevela.

Študije ugotavljajo še, da otroke vrtnarjenje osrečuje ter sprošča, saj so zadovoljni ob pogledu na rastline, ki jim lepo uspevajo. Poleg tega delo z zemljo krepi njihov imunski sistem, kajti izpostavljeni so okolju, v katerem se soočajo z najrazličnejšimi organizmi.

#5 Spoštljiv odnos do narave

Z vrtnarjenjem otroci zelo hitro spoznajo, kako pomembna je skrb za okolje, če želijo vzgajati zdrave rastline. Na ta način razvijejo odgovoren in skrbeč odnos do živega, hkrati pa doživljajo zadovoljstvo, ko počnejo nekaj smiselnega in koristnega. Ko spoznavajo ter negujejo rastline in živali okoli sebe, jih začnejo spoštovati, se veselijo srečanja z njimi in so do njih obzirni.

Kot pravijo strokovnjaki, bi z vzgojo pravilnega odnosa do narave morali pričeti že pri zelo majhnih otrocih. Pokazalo se je, da malčke v vrtcu moti, če nekdo na tla odvrže cigaretni ogorek ali druge smeti. Najmlajši torej že v predšolskem obdobju kažejo zanimanje za naravo ter postavljajo številna vprašanja, zato je potrebno izkoristiti ta moment, da jih podučimo o onesnaževanju, pesticidih, reciklaži, samozadostnosti … Vendar mora biti ta ekologija spontana, neprisiljena, zasnovana na igri, saj si preko igre, v kateri otroci aktivno sodelujejo, največ zapomnijo.

Pomembno je tudi, da ekološke nauke utrdite z zgledom. Tako se na primer lahko odrečete uporabi kemikalij na vrtu, saj obstajajo številne učinkovite naravne metode za zatiranje škodljivcev. Ena takšnih je spodbujanje naseljevanja koristnih živali: pikapolonice bodo odstranjevale uši, krastače in ptiči pa bodo z veseljem lovili polže. Če bomo otroku že v rani mladosti približali naravo in ga vzgajali v odgovornosti do nje, bo tudi kasneje kot odrasel znal ceniti vse, kar nam narava daje, in se zavedal, kako zelo smo odvisni od nje.